Prešernov dan je osrednji slovenski kulturni državni praznik, ob katerem smo letos v Policiji začeli praznovati dve častitljivi obletnici: 100. obletnico delovanja Policijskega muzeja in 170. obletnico policije na Slovenskem.

V prostorih Muzeja slovenske policije v Beli galeriji na Kotnikovi ulici 8 v Ljubljani sta ob tej priložnosti potekali dve kulturni prireditvi, ki sta bili pripravljeni v sodelovanju med Muzejem slovenske policije, Policijsko akademijo, Policijo, Ministrstvom za notranje zadeve, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Mednarodnim grafičnim likovnim centrom.

V petek, 7. februarja, so se dogodka udeležili uslužbenci iz Centra za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akademiji in Urada za logistiko Ministrstva za notranje zadeve. Ob razstavah: Od orožnika do policista, 70 let Policijskega orkestra in Kulturna dediščina Kotnikove 8 je bila obiskovalcem predstavljena zgodovina policije, zgodovina policijskega muzeja in prizadevanja za njegovo preselitev v nove prostore.

V ponedeljek, 10. februarja 2020, so vabljeni prišli iz policijskih združenj, kulturno prireditev pa so obogatili zvoki kvarteta klarinetov Policijskega orkestra, v sestavi: Gašper Glas, Nejc Herman, Matej Klemen in Sebastijan Borovšak. Glasbeni program so v čast velikemu slovenskemu pesniku dr. Francetu Prešernu in državi začeli z Zdravljico, slovensko državno himno. Obiskovalci so si lahko v prireditvenem prostoru ogledali tudi razstavo 70 let Policijskega orkestra in ob tem izvedeli, da je bil Policijski orkester prvi, ki je zaigral novo himno.

Na prireditvi je sodeloval častni gost, 97-letni Ignac Sedmak, ki je bil na dogodek povabljen kot nekdanji miličnik in dijak 1. generacije Šole državnega sekretariata za notranje zadeve v Vikrčah, s katero se začenja zgodovina izobraževanja policistov v Tacnu. O pogovoru z njim po kulturni prireditvi je nastal poseben prispevek, ki bo objavljen v naslednji številki revije Varnost.

Zbrane obiskovalce je nagovoril Jože Senica, namestnik generalne direktorice policije. Poudaril je pomen ohranjanja policijske zgodovine in policijskega muzeja.

Na dogodkih so obširneje o policijski zgodovini, policijskem muzeju ter njegovih načrtih spregovorili Darinka Kolar Osvald, kustodinja in vodja Muzeja slovenske policije, Marija Ana Kranjc, višja konservatorka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, in Gregor Dražil, kustos Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Marija Ana Kranjc, višja konservatorka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Gregor Dražil, kustos Mednarodnega grafičnega likovnega centra

Kot častna gostja pa je 10. februarja 2020 prireditev zaključila upokojena vodja in kustodinja mag. Biserka Debeljak, ki je slovenski policijski muzej vodila 40 let, v obdobju med leti 1971 in 2011. Program je zaključila z željo, da se čim prej uresničijo načrti, da se slovenski policijski muzej prostorsko in kadrovsko okrepi.

Obiskovalci so med drugim izvedeli, da ima slovenska policija bogato zgodovino, ki je primerljiva z velikimi narodi. Policiji kot varnostni sili za zagotavljanje pravnega reda države lahko na našem ozemlju sledimo od leta 1850 naprej. V tem časovnem obdobju so se spreminjala poimenovanja njenih pripadnikov: od orožnikov, do miličnikov in policistov, menjale so se tudi uniforme, oborožitev in njihove zaprisege – že 170 let pa je ostala nespremenjena njena temeljna naloga: zagotavljati javni red in mir v državi. Začasna organska postava žandarmerije v avstrijskem cesarstvu, ki je bila objavljena 18. januarja 1850 na Dunaju, velja za začetek oblikovanja državne varnostne organizacije na naših tleh, iz katere se je razvila današnja policija.

Začetki slovenskega policijskega muzeja datirajo v leto 1920. Policijski muzej je v svoji zgodovini deloval pod različnimi imeni (od Kriminalističnega muzeja do Muzeja ministrstva za notranje zadeve), v različnih organizacijskih enotah organov za notranje zadeve in na različnih lokacijah v Ljubljani in njeni okolici. Vseskozi pa je imel vlogo specialnega državnega oz. republiškega muzeja. V Tacen, kjer ima trenutno svoje razstavne prostore, se je preselil iz Doma ljudske milice na Kotnikovi ulici 8 v Ljubljani, kjer je bil od leta 1953 do 1970.

Muzej je večino svojega obstoja deloval kot študijski kabinet, namenjen strokovnjakom, katerih delo je bilo povezano z zatiranjem kriminalitete, medtem ko se je širši javnosti začel odpirati pred približno 25 leti. Že kmalu po spremembi njegovega poslanstva se je začela porajati ideja o povratku v središče mesta, kjer bi bil muzej v posodobljeni obliki dostopen najširšemu krogu obiskovalcev.

Posodobitev Muzeja slovenske policije je vključena v Resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 in Srednjeročni načrt razvoja in dela policije za obdobje 2018–2022, trenutno stanje, strateške usmeritve in strateške prioritete pa so zapisane v Strategiji razvoja muzejske dejavnosti slovenske policije 2019–2023. Ob potrditvi te strategije je bil sprejet tudi sklep, da se do 30. septembra 2019 pripravi programska naloga umestitve Muzeja slovenske policije v objekt Kotnikova 8, Ljubljana. Programska naloga je bila že pripravljena v sodelovanju z različnimi službami.

Povezane vsebine

Muzej slovenske policije