Slovenska policija je ponovno sodelovala v mednarodni operaciji EMMA5 (The European Money Mule Action), ki je potekala od 1. septembra do 30. novembra 2019. Gre za Europolovo skupno akcijo v boju proti denarnim mulam, ki nezakonito prejemajo denarna sredstva, povezana predvsem z računalniško kriminaliteto, pri tem pa so oškodovane finančne institucije in posamezniki. To je že peta tovrstna operacija, tokrat največja, saj je v njej sodelovalo 30 držav, med njimi, poleg držav iz Evropske unije še ZDA, Avstralija in Švica. Operacijo sta koordinirala Europol in Eurojust.
Slovenska Policija že nekaj let aktivno deluje v okviru evropskih prioritet na področju boja proti organizirani kriminaliteti. Gre za projekte EMPACT (Evropska multidisciplinarna platforma za boj proti kriminalnim grožnjam), ki določajo prednostno obravnavo posameznih področij kriminala. Za obdobje 2018 do 2021 so kot prednostna področja opredeljena: trgovina z ljudmi, orožjem, drogo, organiziran premoženjski kriminal, davčne goljufije in računalniška kriminaliteta.
Slovenska policija je v zadnjem obdobju obravnavala večje število denarnih mul, pri čemer gre v glavnini za posameznike, ki imajo v Sloveniji odprte transakcijske račune, na njih pa iz tujine prejmejo nakazila denarnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Običajno gre za kazniva dejanja računalniške kriminalitete, kot so vdori v informacijske sisteme, ribarjenje (phising) in različne oblike spletnih goljufij (CEO – direktorske goljufije, nigerijske goljufije, ipd.).
Za denarne mule je značilno, da po prejetju denarnih sredstev opravijo dvige gotovine ali izvršijo prenakazila na druge transakcijske račune, ki so najpogosteje odprti v tujini. Tovrstna dejanja policija obravnava kot kaznivo dejanje pranja denarja po 245. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).
Lahek zaslužek je tvegan zaslužek
V operaciji EMMA5 je policija preiskovala 53 zadev, v katerih so bile identificirane denarne mule, zaradi utemeljitve elementov večjega številka kaznivih dejanj goljufije (211. KZ-1), poslovne goljufije (228. člen KZ-1), ponarejanja listin (251. člen KZ-1) in pranja denarja (245. člen KZ-1). Pri tem pojasnjujemo, da so se nekatere preiskave začele že pred Europolovo operacijo, vendar so bile tekom operacije aktivnosti policije poostrene, predvsem v smislu mednarodnega policijskega sodelovanja. Tako smo skupno preiskovali 78 denarnih mul, ki so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, v skupni višini nekaj več kot 3 milijone evrov. Policija je v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja, slovenskimi bankami in tujimi varnostnimi organi uspela začasno zaustaviti in preprečiti oškodovanja slovenskih in tujih fizičnih in pravnih oseb za nekaj več kot 700.000 evrov. Tekom preiskav so bili prijeti štirje storilci, izvedenih je bilo šest hišnih preiskav, v sklopu preiskav je bilo podanih tudi 45 predlogov za mednarodno pravno pomoč oziroma evropskih preiskovalnih nalogov.
Prenakazovanje umazanega denarja
V Sloveniji delujejo denarne mule, ki so običajno tuji državljani, ki pri nas odprejo bančne račune z namenom, da nanje prejmejo nakazila denarja, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Najpogosteje gre za kazniva dejanja goljufije, poslovne goljufije ali napada na informacijski sistem, ki so storjena v tujini, pri čemer so oškodovanci tuje fizične ali pravne osebe.
Prav tako smo v letu 2019 pri preiskavah denarnih mul zaznali nekaj primerov, kjer so se kot denarne mule pojavljali slovenski državljani. V zvezi s tem občane ponovno opozarjamo, da lahko, če niso pozorni, hitro postanejo denarne mule in s tem sostorilci kaznivega dejanja pranja denarja. Že s posredovanjem številke transakcijskega računa neznani osebi na internetu, ki pod pretvezo, da ponuja dobro plačano delo na domu in hkrati ne zahteva posebnih znanj, v nadaljevanju pa na vaš račun posreduje denarna sredstva, ki dejansko izvirajo iz kaznivih dejanj.
Delovanje denarnih mul je nezakonito
Pomembno je, da se občani zavedajo dejstva, da posameznik, ki na svoj bančni račun prejme denarna sredstva, za katera ve ali pa bi moral in mogel vedeti, da so bila pridobljena s kaznivimi dejanji, nato pa jih na zahtevo take osebe prenakaže na drug transakcijski račun ali jih dvigne v gotovini, jih uporabi pri gospodarski dejavnosti ter s temi dejanji zakrije izvor sredstev, stori kaznivo dejanje pranja denarja.
"Mislil sem, da je to del službe"
Obravnavali smo tudi več primerov spletnih goljufij z oškodovanjem fizičnih ali pravnih oseb iz Slovenije, pri čemer je bil denar nakazan na transakcijske račune denarnih mul, ki so delovale v tujini. Uspešnost tovrstnih preiskav je v veliki meri odvisna od zakonodajnih ureditev posameznih držav ter dobrega mednarodnega policijskega sodelovanja, ki se krepi prav s tovrstnimi akcijami.
Več informacij in opozoril o denarnih mulah, ki jih je pripravil Europol, lahko preberete v Europolovem sporočilu za javnost in na Europolovi spletni strani.