Nacionalni preiskovalni urad, Uprava kriminalistične policije in Inšpektorat RS za notranje zadeve so začeli delovati v novih, sodobnih prostorih na Dimičevi ulici v Ljubljani, ki bodo okoli 300 zaposlenim kriminalistom, preiskovalcem in inšpektorjem omogočali kvalitetno in poglobljeno delo.

Novo stavbo so 1. februarja 2010 slovesno odprli predsednik vlade Borut Pahor, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in generalni direktor policije Janko Goršek.

Zvočni posnetek izjav Pahorja, Kresalove in Gorška

Slovesnosti pa so se udeležili tudi direktor Europola Rob Wainwright in namestnik direktorja finske policije Kari Rantama, generalna državna tožilka Barbara Brezigar, predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos, državni sekretar na notranjem ministrstvu Goran Klemenčič, državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Boštjan Škrlec in drugi visoki gostje.

Nagovor Roberta Črepinka (velja govorjena beseda) 

Delo novoustanovljenega Nacionalnega preiskovalnega urada je za začetek obširneje predstavil Robert Črepinko, po pooblastilu generalnega direktorja policije njegov začasni vodja. "Ne pomnim, da bi kateri koli projekt kriminalistične policije v zgodovini povzročil toliko zanimanja v javnosti, kot ga je ravno ta," je dejal Črepinko. Po njegovem je izredno pomembno, da je urad del kriminalistične policije, "saj lahko le enovita, enotna, učinkovita policija uspešno preiskuje najzahtevnejše oblike kriminalitete." Poudaril je še, da gospodarske kriminalitete, korupcije in drugih težjih oblik kriminalitete ni mogoče uspešno in učinkovito preiskovati brez neposrednega, tesnega in učinkovitega sodelovanja vseh dejavnikov, organov in inštitucij na tem področju, tako doma kot v tujini.

"Z gospodarskim sodelovanjem v Evropski uniji in zunaj nje se širi tudi prostor izvrševanja kaznivih dejanj. Dobro mednarodno sodelovanje je zato ključno za uspešnost našega dela," je dodal Črepinko in med gosti pozdravil direktorja Europola Roba Wainwrighta in Karija Rantamo, namestnika direktorja finske policije. Slovenski nacionalni preiskovalni urad je namreč nastal po vzoru preiskovalnega urada na Finskem, ki pa ga je Slovenija še nadgradila z multidisciplinarnim pristopom.

Govor Roba Wainwrighta (velja govorjena beseda) 

Tudi direktor Europola Rob Wainwright je v svojem govoru poudaril, da mednarodno sodelovanje in izmenjava najboljših praks prinašata odlične rezultate. "Z ustanovitvijo Nacionalnega preiskovalnega urada postaja slovenski boj zoper organiziran kriminal še močnejši," je povedal Wainwright, ki je ob tem izpostavil podobnost z Europolom, organom kazenskega pregona Evropske unije: "Skupno nam je poslanstvo, da se borimo proti organiziranemu kriminalu, kibernetskemu kriminalu in drugim kompleksnim oblikam kaznivih dejanj."

Govor mag. Aleksandra Jevška (velja govorjena beseda) 

Direktor Uprave kriminalistične policije mag. Aleksander Jevšek je kot osrednji govornik na slovesnosti izpostavil naša prizadevanja, da bi še uspešneje in učinkoviteje odkrivali in preganjali gospodarski kriminal in korupcijo. V primerjavi z razvitimi evropskimi policijami je slovenski NPU v marsičem "svojevrsten in korak naprej," je mnenja Jevšek, saj "spreminja filozofijo sodelovanja inštitucij nadzora, odkrivanja in pregona v predkazenskem postopku ter združuje znanje in izkušnje v specializirane preiskovalne skupine, ki jih usmerja državno tožilstvo."

Poudaril je še, da smo se preiskovanja kriminalitete visokih tehnologij v slovenski policiji lotili z organizacijskimi, kadrovskimi in tehnološkimi rešitvami: "Koncept kriminalistične obveščevalne dejavnosti ter strateške in operativne analize kriminalističnih informacij postavljamo tako, da bo omogočal proaktiven pristop pri odkrivanju in preiskovanju kriminalitete. Omogočal bo kroženje informacij med lokalno, regionalno in državno ravnijo, vključujoč NPU, in s tem onemogočal delitev kriminalitete na 'našo' in 'vašo', saj smo za varnost državljank in državljanov odgovorni vsi skupaj."

***

Današnja slovesnost je bila namenjena tudi 60-letnici izhajanja Revije za kriminalistiko in kriminologijo. Vodilna slovenska znanstveno-strokovna revija izhaja štirikrat na leto, v sodelovanju z Inštitutom za kriminologijo pa jo izdaja Uprava kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.

Govor dr. Gorazda Meška ob 60-letnici revije za kriminalistiko in kriminologijo (velja govorjena beseda) 

Ob tej priložnosti je zato spregovoril tudi dekan Fakultete za varnostne vede pri Univerzi v Mariboru dr. Gorazd Meško, ki je dejal, da se lahko le malo kriminoloških revij ponaša s tako dolgo tradicijo in bogato zgodovino: "Revija za kriminalistiko in kriminologijo je od prve številke do danes spremljala in dokumentirala razvoj razprav o kriminaliteti, storilcih kaznivih dejanj, preprečevanju in zatiranju kriminalitete, kriminalitetni statistiki in različnih poskusih merjenja odklonskih pojavov."

Dolgoletnima sodelavkama pri Reviji za kriminalistiko in kriminologijo, Ivanki Sket in Mariji Milenkovič, je generalni direktor policije Janko Goršek na slovesnosti podelil priznanji – srebrna znaka policije za sodelovanje. S svojim večletnim delom pri reviji sta namreč prispevali k širitvi varnostne kulture in krepitvi varnosti.

V avli Nacionalnega preiskovalnega urada je na ogled tudi razstava ob 60-letnici izhajanja Revije za kriminalistiko in kriminologijo. Razstavljene so naslovnice doslej izdanih revij.

***

Predstavitev Nacionalnega preiskovalnega urada 

"Nova stavba nam bo omogočila, da bomo neposredno sodelovanje pri preiskovanju najzahtevnejših oblik kriminalitete lahko uresničevali tudi v praksi. Prostori so zasnovani tako, da omogočajo hkratno namestitev strokovnjakov iz različnih organov in inštitucij ter številnih drugih strokovnjakov. Tako oblikovane skupine bodo pod vodstvom državnih tožilcev, naših ključnih partnerjev, skupaj preiskovale najzahtevnejše oblike kriminalitete. V stavbi so tudi vsi drugi prostori, ki jih za opravljanje svojih nalog potrebuje sodobna kriminalistična policija," je novi objekt ob odprtju opisal Robert Črepinko. 

Soba za zaslišanje

T. i. tiha soba