Slovenska policija je že deveto leto zapored uspešno sodelovala v Europolovi mednarodni operaciji EMMA 9 (angl. European Money Mule Action), namenjeni boju proti denarnim mulam, ki nezakonito prejemajo denarna sredstva, povezana predvsem z računalniško kriminaliteto – goljufijami na spletu.
Letošnja akcija je potekala od 15. septembra do 30. novembra 2023, v njej pa so poleg Slovenije sodelovali varnostni organi iz 26 držav, med njimi tudi ZDA, Avstralija, Kolumbija, Hong Kong, Singapur in Švica. V Sloveniji se je iniciativi na področju ozaveščanja javnosti pridružilo tudi Združenje bank Slovenije, s katerim sicer redno sodelujemo.
Veliko spletnih goljufij, ki jih obravnavamo slovenski policisti, je tesno povezanih z denarnimi mulami
Slovenska policija je v zadnjem obdobju obravnavala večje število kaznivih dejanj spletnih goljufij, ki so tesno povezane z denarnimi mulami. Denarne mule so namreč osebe, ki na svoje transakcijske račune prejmejo nakazila denarnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Večinoma gre za računalniško kriminaliteto, kot so vdori v informacijske sisteme in različne oblike spletnih goljufij (CEO – direktorske goljufije, BEC goljufije – goljufije, povezane s prestrezanjem elektronske poslovne korespondence, nigerijske in ljubezenske goljufije, investicijska vlaganja v lažne spletne platforme ipd.).
V letošnji operaciji po vsem svetu odkrili kar 10.759 denarnih mul, ki so z goljufivimi transakcijami povzročile za sto milijonov evrov škode
Po Europolovih podatkih je bilo v celotni operaciji skupno identificiranih 10.759 denarnih mul in 474 oseb, ki novačijo denarne mule, od tega je bilo prijetih 1.013 denarnih mul. V sodelovanju z Evropsko bančno federacijo (EBF) je bilo zaznanih 10.736 goljufivih transakcij in okrog 100 milijonov evrov škode. S posredovanjem policije in drugih deležnikov v preiskavah se je uspešno preprečilo za okrog 32 milijonov evrov škode.
V Sloveniji preiskovali 221 zadev ter identificirali 254 denarnih mul, ki so neupravičeno prejele za 13,6 milijona evrov
Slovenska policija je preiskovala 221 zadev, v katerih so bile identificirane denarne mule, in sicer zaradi utemeljitve elementov večjega številka kaznivih dejanj: goljufije po 211. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), napada na informacijske sisteme po 221. členu KZ-1 in pranja denarja po 245. členu KZ-1. Nekatere preiskave smo začeli že prej, vendar so se poostrene aktivnosti policije, predvsem v smislu mednarodnega policijskega sodelovanja, izvajale med samo operacijo.
V preiskavah slovenske policije je bilo skupno identificiranih 254 denarnih mul, ki so delovale na območju Slovenije in v tujini in ki so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, v skupni višini več kot 13,6 milijona evrov.
Uspelo nam je zaustaviti oziroma preprečiti nastanek škode v višini 1,3 milijona evrov
Policija je v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja, slovenskimi bankami in tujimi varnostnimi organi uspela začasno zaustaviti in preprečiti oškodovanja slovenskih in tujih fizičnih in pravnih oseb za okrog 1,3 milijona evrov. V okviru preiskav smo slovenski policisti zaslišali 49 osumljencev in opravili 8 hišnih preiskav, prav tako smo prijeli dva storilca ter podali 35 pobud za mednarodno pravno pomoč in 17 evropskih preiskovalnih nalogov.
Večinoma gre za denarne mule, ki delujejo v tujini in neupravičeno prejemajo sredstva na škodo slovenskih državljanov
Pojasnjujemo, da gre v večini primerov za denarne mule v tujini, ki so na svoj transakcijski račun neupravičeno prejele sredstva, ta pa izvirajo iz kaznivih dejanj, povezanih s spletnimi goljufijami na škodo slovenskih fizičnih in pravnih oseb. Uspešnost tovrstnih preiskav je v veliki meri odvisna od časa, ki je pretekel od izvršitve transakcije do zaznave oškodovanca, da gre za kaznivo dejanje, in njegove prijave na policijo. Prav tako pa je veliko odvisno od zakonodajnih ureditev posameznih držav ter dobrega mednarodnega policijskega sodelovanja, ki se krepi prav s tovrstnimi skupnimi akcijami.
V nekaterih primerih so bili denarne mule tudi državljani Slovenije
Obravnavani so bili tudi primeri, ko so bili prejemniki ukradenih sredstev in s tem denarne mule slovenski državljani. V zvezi s tem občane opozarjamo, da lahko, če niso pozorni, hitro postanejo denarna mula tudi sami. Na primer, če posredujete številko transakcijskega računa neznani osebi na internetu, ki v nadaljevanju na vaš račun nakaže denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, lahko postanete denarna mula.
Vam obljubljajo hiter zaslužek brez truda?Zavedati se je treba dejstva, da lahko posameznik postane storilec kaznivega dejanja pranja denarja oziroma pomoči/sostorilstva pri kaznivem dejanju goljufije, če na svoj bančni račun prejme denarna sredstva, za katera ve ali pa bi moral in mogel vedeti, da so bila pridobljena s kaznivimi dejanji, nato pa jih na zahtevo take osebe prenakaže na drug transakcijski račun ali jih dvigne v gotovini, jih uporabi pri gospodarski dejavnosti, s temi dejanji zakrije izvor sredstev ter onemogoči vračilo ukradenih sredstev oškodovancu. Ne prejemajte nakazil spletnih neznancev in ne posredujte jim številke svojega TRR!Če niste pozorni, lahko denarna mula hitro postanete tudi sami. Zato bodite previdni. Ne sprejemajte denarja na svoj transakcijski račun od oseb ali poslovnih subjektov, s katerimi nimate nobenega poslovnega ali drugega sodelovanja. |
Obvestite policijo
Če ugotovite, da ste že denarna mula, zadevo nemudoma prijavite policiji. Tudi če je denarna mula nekdo, ki ga poznate, ga opozorite na posledice takšnih dejanj in mu svetujte, naj o tem čimprej obvesti policijo.
Več informacij o operaciji v Europolovem sporočilu za javnost: Paper trail ends in jail time for 1 013 money mules
