|
(vodja od maja 2018) |
|
(vodja od decembra 2012 do maja 2018) |
 dirigent Nejc BEČAN (dirigent od 7. julija 2014) |
|
(asistent dirigenta od 17. avgusta 2006) |
|
(dirigent od septembra 2000 do junija 2003) |
poveljnik (poveljnik od decembra 1998 do novembra 2012) |
|
Z orkestrom je sodeloval od septembra 1996 do septembra 1997 |
|
Z orkestrom je sodeloval od 1991 do decembra 1995
|
|
Bil je dirigent od septembra leta 1991 do leta 2000. Repertoar orkestra je postal predvsem umetniško naravnan. Pod njegovim vodstvom je izvedel nekaj najzahtevnejših del in projektov, kot so Sneguljčica Bojana Adamiča (1993), Cesarjeva nova oblačila Keesa Vlaka, Carmina Burana C. Orffa, Adamičev Requiem ter mnoga druga dela, ki zahtevajo popolno delovanje, ne samo orkestra, temveč tudi pevskega in baletnega ansambla. Dosegel je pravi simfonični zvok, ki je še danes značilnost orkestra. |
|
pomočnik dirigenta 1986–1991, |
|
Pod njegovim vodstvom (od leta 1984) se je godba številčno okrepila, povečalo se je tudi število delavcev z visoko izobrazbo, umetniško in kakovostno pa je nadaljeval že začrtano pot razvoja. Z godbo je posnel tudi nekaj skladb za potrebe RTV Ljubljana. |
|
Ob 30-letnici delovanja (1978) je na čelo stopil Vinko Štrucl ml. Poleg dirigentske funkcije je Štrucl za godbo napisal številne koračnice in aranžiral tudi mnoge druge skladbe žanrskega in resnega značaja. Z njimi je tako obogatil njen notni arhiv. V slovenski glasbeni zgodovini bo zato Štrucl ml., poleg Bojana Adamiča, zapisan kot eden najboljših aranžerjev za pihalne orkestre. |
|
Bil je več let Staričev pomočnik, zamenjal pa ga je leta 1964. Pod njegovim sposobnim, mladostnim vodstvom se je godba začela posvečati tudi izvirni resni glasbi za pihalne orkestre. Počasi, toda intenzivno je začela graditi lastno prepoznavno glasbeno-izrazno moč ter tako dvigovati svoj ugled. Hriberšek je godbo popeljal v Evropo (Švica – 1956, Nizozemska – 1964, 1969, Italija – 1972 in Avstrija – 1973, 1976), v sam vrh pihalnih orkestrov. |
|
(od 1948 do 1964)
|
|
Bil je prvi dirigent Godbe ljudske milice (do 1948), takrat je veljal za mojstra pihal, pred tem je bil več let tudi dirigent in koncertni mojster radijskega orkestra. Skupaj s prijatelji je začel glasbenike sistematično izpopolnjevati. Godba se je iz začetnih 20 v nekaj mesecih tudi povečala na 40 članov. Kakovost godbe se je v naslednjih letih nezadržno izboljševala. Repertoar se je poleg koračnic in priredb partizanskih pesmi razširil na zahtevnejše odlomke opernih arij in fantazij. Starič je godbo vodil 16 let. Tako rekoč iz nič je s pomočjo glasbenih navdušencev zgradil pravo godbo. |
vodja Policijskega orkestra 
asistent dirigenta
asistent dirigenta 
