V avli Policijske uprave Novo mesto smo 8. aprila 2011 odprli razstavo fotografij Branimirja Ritonje z naslovom Brez izhoda. Razstava bo na ogled mesec dni. Vabljeni, da si jo ogledate tudi sami!
Branimir Ritonja, po poklicu diplomirani varstvoslovec, je bil do svoje upokojitve leta 2009 zaposlen kot kriminalistično tehnični izvedenec v Sektorju kriminalistične policije na Policijski upravi Maribor. Bil pa je tudi inštruktor kriminalistične policije.
Ena od njegovih razstavljenih fotografij
Direktor policijske uprave Franc Zorc je v svojem nagovoru povedal, da so na policijski upravi ponosni, da je gospod Ritonja njihov nekdanji sodelavec, ki je svoj izjemen občutek za fotografijo razvijal ob delu in celo diplomiral iz forenzične fotografije. Uporabil je tudi misli umetnika, da fotografija ni le ohranjen trenutek, stotinka sekunde nekega preteklega časa, ampak mnogo več: zgodovina, dokument časa, v katerem smo bili nekoč. Fotografija je po besedah umetnika posnetek, narejen zdaj in tukaj, že v naslednjem trenutku pa del naše preteklosti.
Branimir Ritonja
Od leta 1971, ko je dobil prvi fotoaparat, se je Branimir Ritonja ves čas ukvarjal s fotografijo in svoje posnetke objavljal v številnih časopisih. Leta 1981 je postal član Fotokluba Maribor, kjer je srečal Ivana Dvoršaka, svojega mentorja v naslednjih letih. Za svoje fotografije je prejel vrsto nagrad in nazivov, kot je na primer umetnik fotografije. Udeležil se je likovne kolonije v Madridu in nadaljeval s študijskim potovanjem po Španiji in jugu Francije. V tem času je ustvaril kolekcijo fotografij na temo španske koride pod naslovom Sin salida (Brez izhoda). Leta 2002 je začel eksperimentirati s fotografijo na kamnu in drugih podlagah. Ustvaril je fotografsko-prostorsko postavitev, posnel serijo fotografij motivnih kontrastov, fotografiral predmestja, portrete in še bi lahko naštevali. Njegove fotografije so izšle tudi v knjigi 25 let Glazerjeve nagrade. Ponaša se z 39 samostojnimi razstavami in sodelovanjem pri več kot 500 skupinskih razstavah ter z več kot 100 nagradami.
Likovni kritik Mario Berdič je o razstavi med drugim zapisal: "Mariborski fotograf Branimir Ritonja je med študijskim bivanjem v Španiji posnel več tematskih ciklov tako v črno-beli kot barvni tehniki, posvečujoč se po eni strani geografskim posebnostim in bogati kulturno-zgodovinski tradiciji pirenejskega polotoka, po drugi strani pa vsakdanjemu življenju tamkajšnjih prebivalcev, ki je še globoko zakoreninjeno v etnografskih pojavih in folklornih običajih, med katerimi sta za tujce brez dvoma najprivlačnejša ciganska glasba in flamenko, najbolj pretresljiva pa je seveda corrida."
Branimir Ritonja se je z osebnim pristopom osredotočil na globjo vsebinsko in izrazitejšo likovno interpretacijo sicer že dokaj obdelane bikoborske tematike. Simbolično abstrahiranje oblik oz. likov na najnujnejšo prepoznavnost sotvorno dopolnjuje barva simbolika, reducirana na tri izhodiščne kolorite: žareča rumena, ki preko okra prehaja v rjavkaste nianse (pesek), črna (biki in konji, deloma toreadorji) in rdeča barva (toreadorjeva plašilna zastava, kri). Zelo površno lahko opredelimo njihovo součinkovanje kot ciklično prepletanje življenja (rdeča) in smrti (črna), ki se neprestano vračata k simboličnemu izvoru vseh pojavov - soncu (rumena) z demiurškim pomenom. Nadrealistično interpretirani fotografski zapisi tauromahije z goyevskim nadihom Branimirja Ritonje brez dvoma pomenijo precej individualen pristop k sicer že klasičnemu literarnemu, likovnemu in nenazadnje fotografskemu motivu.
Prošnji, da s glasbo popestrita odprtje razstave, sta se tudi tokrat prijazno odzvala pevka Nina Radkovič, ki bo kmalu debitirala s prvo ploščo, in Borut Antončič, ki že nekaj let vodi glasbeno delavnico v Šentjerneju in je nastopal v številnih evropskih mestih. Pel je tudi v skupini KUT GAS. Program je povezovala Brigita Kozlevčar, policistka na Policijski postaji Novo mesto.
Odprtja razstave so se tudi tokrat udeležili številni gostje in umetniki, ki so svoja dela že razstavljali na novomeški policijski upravi.
