Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Nova Gorica so pred časom zaznali, da se na območju Policijske uprave Nova Gorica izvršujejo kazniva dejanja, s katerimi poskušajo storilci obiti t. i. protikorupcijsko klavzulo, ki jo določa 35. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ta namreč funkcionarju ali njegovemu družinskemu članu prepoveduje poslovanje z organom, pri katerem opravlja funkcijo.
V zvezi s tem so novogoriški kriminalisti v začetku marca 2015 izvajali aktivnosti iz predkazenskega postopka zaradi sumov, da je bilo storjenih več kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika. Kriminalisti so preiskavo začeli na podlagi pisne prijave, naslovljene na Komisijo za preprečevanje korupcije. Kriminalisti so v preiskavi obravnavali več osumljencev. V zaključni akciji so v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku trem osumljencem zaradi utemeljenih razlogov za sum odvzeli prostost in zoper njih odredili pridržanje, po zaslišanju pa so pridržane osebe izpustili na prostost. Poleg navedenega so kriminalisti v okviru predkazenskega postopka z več osebami opravili razgovore in zasegli določeno dokumentacijo.
V zvezi z omenjeno preiskavo, ki jo je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, so kriminalisti zoper enega osumljenca in dva pomočnika podali kazensko ovadbo na novogoriško okrožno državno tožilstvo zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj zlorabz uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika. Obstaja namreč utemeljen sum, da je osumljenec s pomočjo dveh oseb (pomočnikov) zaobšel t. i. protikorupcijsko klavzulo, in tako prestopil meje uradnih pravic ter posledično protipravno pridobil najmanj 32.000 evrov premoženjske koristi.
Za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic je po Kazenskem zakoniku zagrožena kazen zapora od treh mesecev do petih let.
Pri preiskavi omenjenega kaznivega dejanja so kriminalisti v zvezi s tem ugotovili tudi, da je ena osumljena oseba izvršila kaznivi dejanji oškodovanja javnih sredstev po 257.a členu KZ-1 potem, ko je pri upravljanju oziroma razpolaganju z javnimi sredstvi zavestno kršila predpise Zakona o javnih financah (ZJF-G), ki opredeljuje zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi, ter tako omogočila nenamensko uporabo javnih sredstev, s čimer je nastala materialna škoda v višini najmanj 25.000 evrov.
Za kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev je po Kazenskem zakoniku zagrožena kazen zapora od treh mesecev do petih let.