Natalija Gros, vrhunska športnica, zaposlena v policiji, je med 16. in 21. julijem v Kranjski Gori organizirala plezalni tabor za otroke z manj priložnostmi. Enotedensko srečanje za kar 41 otrok je pripravila s pomočjo Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Otroke smo obiskali tudi policisti Policijske postaje Kranjska Gora, Postaje prometne policije Kranj in ljubljanski vodnik službenega psa s svojima štirinožnima pomočnikoma.

Natalija Gros je otroke naučila osnovnih plezalnih tehnik

Kmalu so plezali kot pravi profesionalci

Oddelek vrhunskih športnikov, zaposlenih v policiji

Ideja za otroški plezalni tabor je v Nataliji zorela že nekaj časa. "Tudi sama sem imela podobno izkušnjo kot nekateri izmed teh otrok. Prav plezanje me je spodbudilo, da sem na življenje gledala bolj pozitivno, da sem se naučila vztrajnosti. Šport me je na nek način rešil, zato sem želela tudi sama družbi vrniti nekaj dobrega," pove Natalija. Zato je na dražbi prodala nekaj svojih plezalnih fotografij in tako zbrala kar 2.600 evrov. Del sredstev je prispevala še Zveza prijateljev mladine in tako je nastal zanimiv enotedenski program.

V tem času so otroci s svojimi vrstniki aktivno preživljali počitnice v osrčju narave. Večji del dneva so posvetili plezanju. Potem ko so nekateri prvič obuli plezalke in se namrščili, ko so ugotovili, da niso prav nič udobne, so pomočili roke v magnezij in se pogumno podali na steno. Natalija jih je naučila osnovnih plezalnih tehnik, ki so jih, kot je poudarila, zelo hitro osvojili. "Na začetku nisem vedela, kakšen bo odziv, vendar so me otroci izjemno pozitivno presenetili. Nad plezanjem so bili navdušeni in moram jih pohvaliti, da so se odlično odrezali. Nekateri so že po nekaj dneh postali pravi mali profesionalci," je navdušeno dejala. Tudi vzgojiteljice Zveze prijateljev mladine Moste Polje so, po predhodnih "inštrukcijah" pri Nataliji, pomagale otrokom pri plezanju.

Da bi jim še bolj popestrili počitniški teden, smo jih obiskali tudi policisti ter jim predstavili svoje delo in opremo. Pripeljali smo se z dvema patruljnima voziloma, intervencijskim kombijem, bolj znanim kot "marica", in motorjem. Ko so se prižgale modre policijske lučke in sirene, se je akcija lahko začela.

Otroci so si lahko ogledali veliko zanimivosti iz policijskega vsakdana. Predstavili smo jim, kako deluje merilnik hitrosti, čemu je namenjen t. i. stinger, kako ustaviti promet s stop loparčkom itd. Številni so preizkusili tudi "alkotester" in se ponosno trepljali po prsih, ko so napihali 0,0. Policist motorist jih je ob tem seveda pohvalil in jim dejal, da morajo takšne navade ohraniti tudi, ko bodo odrasli in bodo sedli za volan, saj alkohol in udeležba v prometu ne sodita skupaj.

Mali nadebudneži so si ogledali še zaščitno opremo, ki jo uporabljajo policisti posebne policijske enote. Nekateri so jo tudi potežkali in hitro ugotovili, da je že gibanje v takšni "bojni" opremi lahko velik zalogaj. Policist jim je še pokazal nekaj strokovnih prijemov za obvladovanje nepridipravov ter jim pojasnil, kako in kdaj se uporablja policijska palica oz. t. i. tonfa. Najbolj pogumni pa so dovolili, da jim je nadel celo "lisice".

 Prostovoljcev, ki so želeli sodelovati v prikazu uporabe prisilnih sredstev, je bilo veliko.  

 Male "nepridiprave" smo za nekaj minut zaprli v "marico". Iz otroških ust se je razleglo izjemno veselje, ko smo jih končno "izpustili na prostost"

Veliko veselje sta med otroke, kot ponavadi, vnesla tudi Janez in Arni. Tokrat se jima je pridružila še terierka Dina, ki se zgleduje po starejšem kolegu Arniju in se od njega že pridno uči različnih trikov. Otroci so se, kot bi mignil, zbrali okoli obeh kosmatincev. Imeli so veliko vprašanj. "Koliko je star ta kuža? Katere pasme je? Kaj dela v policiji? Je že kdaj koga ugriznil?" Vodnik službenega psa je vztrajno odgovarjal na otroške radovednosti in jim celo dovolil, da so malo terierko Dino odpeljali na sprehod.

"Hop!"

"Sem že nazaj!"

Nato je Janez s svojima štirinožnima prijateljema na bližnjem travniku pripravil zanimiv prikaz. Arni in Dina sta preskakovala obroče, lovila palice, hodila po zadnjih tačkah in se muzala med otroki, ki so izkoristili vsak "mimohod", da so ju pobožali.

"Želim si, da bi si vsaka izmed znanih osebnosti, ne glede na to, s katerega področja prihaja, bodisi športnega, umetniškega, političnega, modnega itd., vsaj enkrat v življenju vzela čas in ga podarila otrokom z manj priložnostmi. Prav podarjen čas je tisto, kar najbolj zaznamuje otroka. Že res, da potrebujejo tudi finančna sredstva. Hkrati pa ti otroci potrebujejo tudi pozornost in ljubezen," je ob koncu dejala vrhunska plezalka Natalija Gros.

 Po dobrih dveh urah prijetnega druženja smo se razšli z dobrim občutkom in obljubo, da se še kdaj srečamo.