V Kongresnem centru Brdo pri Kranju se je danes, 1. aprila 2019, začel dvodnevni strokovni posvet kriminalistov, tožilcev, sodnikov in zagovornikov otrok z naslovom Otrok v primežu preteklosti in prihodnosti. Posvet že 18. leto zapored organizirata Policija in Društvo državnih tožilcev Slovenije, skupaj s Centrom za izobraževanje v pravosodju.
Na posvetu so poleg generalne direktorice policije mag. Tatjane Bobnar in notranjega ministra Boštjana Poklukarja zbrane nagovorili še generalni državni tožilec Drago Šketa, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan, varuh človekovih pravic Peter Svetina in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Posvet, ki sta ga vodila Mirjam Kline, predsednica Društva državnih tožilcev Slovenije, in mag. Boštjan Lindav, direktor Uprave kriminalistične policije, so se udeležili gostje iz Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Nemčije, Italije, Poljske, Romunije in Slovenije.
Posvet se dotika varnosti otrok migrantov, porok mladoletnih romskih deklic in otrok staršev, ki prestajajo zaporno kazen
Kot vsi posveti do sedaj je tudi letošnji vsebinsko bogat in raznolik. Strokovnjaki v vlogi predavateljev podajajo nova znanja in iz svojih izkušenj predstavljajo različne poglede na stiske otrok, ki zaradi različnih razlogov ostanejo brez stikov s starši.
Osrednje teme posveta so bile tokrat varnost otrok migrantov brez spremstva, poroke mladoletnih romskih deklic in otroci staršev, ki prestajajo zaporno kazen.
Problem otrok in mladoletnikov brez spremstva v Sloveniji ni tako velik kot v nekaterih drugih državah. Tudi zato, ker Slovenija ni bila njihova končna destinacija. A kot kaže, so povečane migracije naša nova realnost, zato lahko pričakujemo, da bo tudi k nam prišlo več otrok brez spremstva. Ti otroci so se že zaradi migracij samih znašli v težki in zanje nerazumljivi situaciji. Zaradi odsotnosti staršev pa so še bolj ranljivi. Na teh nevarnih poteh so mladoletniki in otroci praktično brez kakršne koli zaščite. Izpostavljeni so nasilju, izkoriščanju, spolnim zlorabam, posilstvom in trgovini z ljudmi.
Kot je med drugim izpostavil generalni državni tožilec Drago Šketa, je bil po podatkih Evropske komisije v Evropi otrok do nedavnega že vsak tretji prosilec za azil. Njihova zaščita ni zgolj naša moralna, ampak tudi naša pravna odgovornost. Ker so otroci v procesu migracij izpostavljeni različnim oblikam nasilja, trgovini z ljudmi, izkoriščanju, izginotju ali ločitvi od družine, je zanje potrebna posebna skrb v skladu z evropsko zakonodajo, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodno zakonodajo o pravicah otroka. "Ne le v času migrantske krize, tudi v mirnih obdobjih, v katerih so nekateri otroci izpostavljeni travmatičnim okoliščinam, ki presegajo prag njihove doraslosti in sposobnosti njihovega razumevanja, bi morala biti največja korist otrok univerzalno vodilo pri vseh ukrepih in odločitvah v zvezi z njimi," je dejal.
Slovenija je tudi država, v kateri prebiva romska populacija. Njihovi običaji na eni strani bogatijo našo kulturo, na drugi pa prinašajo vzorce, ki so za naš kulturni prostor in ne nazadnje tudi zakonodajo nesprejemljivi. Tak primer so prisilne poroke romskih deklic, ki se upravičujejo kot del kulture, dejansko pa deklicam jemljejo pravico do otroštva, svobodo lastne izbire partnerja in tudi dostojanstvo.
Tokratni posvet se osredotoča tudi na problematiko otrok, ki so od staršev ločeni, ker ti prestajajo zaporno kazen. Dolgotrajna ločenost od staršev je za otroka brez izjeme stresen dogodek. Če je bil otrok poleg tega še priča ali celo žrtev kaznivega ravnanja svojega starša, je travma še toliko večja. Starši so namreč otrokovi prvi in najpomembnejši vzorniki. Sprejeti dejstvo, da je starš storil nekaj nesprejemljivega, je za otroka nerazumljivo in težko dejanje, ki neizbežno vodi tudi v krizo otrokove lastne identitete.
Vse več otrok prizadenejo tisti, ki bi jih morali varovati
Zaskrbljujoča so dejstva, ki jih je med nagovorom predstavila mag. Tatjana Bobnar, generalna direktorica policije: "Narašča namreč število otrok, ki so žrtve kaznivih dejanj, katerih povzročitelji so prav osebe, ki bi jih morale varovati. Če upoštevamo zgolj najpogostejša in najokrutnejša dejanja, kot so spolne zlorabe, telesne poškodbe ali celo uboji, pa zanemarjanje otroka, nasilje v družini ipd., je bilo leta 2016 med otroki 770 žrtev, lani že nekaj čez 1.000."
Za učinkovito zaščito otrok nujno sodelovanje med institucijami
Bobnarjeva je izpostavila velik pomen medinstitucionalnega in multidisciplinarnega pristopa in strokovnjake z različnih področij pozvala k tesnemu sodelovanju za izboljšanje postopkov, ki bodo prijaznejši do žrtev, pri tem pa opozorila tudi na pomembnost pravilnega pristopa k žrtvi: "Pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, katerih žrtve so otroci, je nujno, da pridobimo kakovostne podatke in zanesljive dokaze, saj je od njih odvisen potek nadaljnjega kazenskega postopka, zaščita žrtve in ne nazadnje tudi sankcioniranje storilca. V prizadevanjih, da bi bili učinkoviti, pa ne smemo dovoliti, da bi ti postopki dodatno viktimizirali otroke in posegli v njihovo že tako ranjeno dostojanstvo. V trenutkih dvoma, ko iščemo ravnovesje med strokovnim in zgolj človeškim odzivom, pomislimo na to, da bi lahko šlo za našega otroka. Takrat bomo natančno vedeli, kaj storiti."
Tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je izpostavil, da to ni naloga enega resorja v državnem mehanizmu, pač pa delo za medresorske delovne skupine, ki združujejo strokovnjake z različnih delovnih področij. "Cilj iskanja rešitev mora biti, da se vse redkeje vprašamo: kaj bi bilo treba narediti, da se to več ne ponovi. Otroci so udeleženi v različnih postopkih, praviloma nič krivi, saj je njihova udeležba posledica ravnanja nas odraslih. Odvisni so od nas in ko zataji družina kot celica, ki bi otroka morala varovati in voditi skozi življenje, nastopi država, ki bo to odgovornost prevzela."
Skupni posvet pristojnih služb letos praznuje polnoletnost
Vlasta Nussdorfer, ki je bila pred osemnajstimi leti pobudnica, da so se tožilci in policisti prvič zbrali v Gotenici, je izrazila veliko zadovoljstvo, da se je ta oblika izobraževanja in usposabljanja iz prvotno 35 udeležencev prerasla v srečanje več kot 250 strokovnjakov iz različnih služb, celo z gosti iz tujine.
Zanimanje za posvet je iz leta v leto večje. Tudi letos se je zbralo več kot 250 strokovnjakov, ki se na različnih ravneh, v različnih vlogah in v različnih institucijah srečujejo z žalostnimi, za mnoge nerazumljivimi zgodbami, v katerih so udeleženi otroci.
Čeprav se področja dela razlikujejo, imajo vsi skupni cilj - zagotoviti varnost in zaščito za najranljivejšo skupino oz. kot je dejala Bobnarjeva: "Spreminjanje sveta na bolje, četudi gre za svet le enega otroka, je prezahtevna naloga, da bi se je lotili 'solo'". Zaključila je z željo, da bi vsem otrokom omogočili zdravo, izpolnjujoče otroštvo, da lahko kasneje v življenju razvijejo svoje potenciale. "Kajti s tem, ko ustvarjamo boljšo prihodnost zanje, ne nazadnje ustvarjamo tudi boljšo prihodnost celotne družbe."
