V Ljubljani poteka tradicionalni strokovni posvet, ki je namenjen obravnavi ene najranljivejših skupin - to je otrok. Tokratni posvet, ki ga organizirajo Center za izobraževanje v pravosodju, Društvo državnih tožilcev Slovenije in Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave, nosi naslov Otrok – dokazno sredstvo?!.
Rdeča nit posveta je letos obravnava otroka v kazenskem postopku ter njegova izpoved o (spolni) zlorabi.
Posvet so z uvodnimi nagovori otvorili državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje dr. Igor Šoltes, državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije mag. Senad Jušić in predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije mag. Boštjan Valenčič.
Dr. Igor Šoltes je uvodoma poudaril, da je Slovenija področju zaščite otroka kot žrtve ali priče v sodnih postopkih v zadnjih letih naredila velik korak naprej. Ključni dosežek na tem področju je vzpostavitev Hiše za otroke, ki na podlagi tako imenovanega modela Barnahus izvaja celostno obravnavo otrok - žrtev kaznivih dejanj na enem mestu, na otroku prijazen način. "Na ministrstvu se zavedamo, da se lahko otrok na sodišču znajde še v drugih vlogah, kot storilec kaznivega dejanja ali pa v civilnih postopkih. In otrokom prijazno pravosodje je ena od pomembnejših nalog tega mandata, zato si z novimi projekti in aktivnostmi prizadevamo, da bo vsem otrokom, ki se znajdejo na sodišču, zagotovljena prijazna obravnava," je še dodal.
Helga Dobrin je povedala, da se "otroci na poti svojega odraščanja pogosto znajdejo v situacijah, ki so zanje nevarne, škodljive, nerazumljive, predvsem pa neprimerne za njihovo starost in razvoj. Za zlorabljenega otroka svet nikoli več ne bo varen kraj in ljudje ne bodo več vredni zaupanja. To velja ne glede na trud nas, odraslih, ki bi otroku radi pokazali, da so svet, odraslost in življenje še vedno lepi. Še posebej žalostne so zgodbe otrok, ki se niti v domačem okolju, kjer naj bi živeli z ljudmi, ki jih imajo najrajši, ne počutijo varno in ljubljeno. Zgodbe tistih otrok, ki jih je življenje že v najzgodnejših letih naučilo, da vsi odrasli niso dobri, da je svet nevaren kraj in da vsem odraslim ne gre zaupati." Dejala je, da se zgodbe teh otrok dotaknejo vsakega med nami. "Prav v takih zgodbah je zelo pomembno, da v čisto vsakem koraku zasledujemo načelo največje koristi otroka. Če že nismo mogli preprečiti, da se je nad otrokom zgodilo najhujše nasilje, lahko vsaj pomagamo, da bo njegova izpoved o tem zanj čim manj mučna in obremenjujoča."
Mag. Senad Jušić je opozoril, da je izpoved otroka o najhujših trenutkih njegovega življenja zanj včasih lahko skoraj tako hud in stresen dogodek, kot sama zloraba, večkratno ponavljanje te izpovedi pa samo še poglablja otrokovo stisko in travmo. "Kažejo se pozitivni premiki, ko smo od besed 'v največjo korist otroka' začeli tudi z dejanji v tej smeri. Dočakali in uvedli smo spremembe, ki bodo otroku omogočale, da bo svojo izkušnjo lahko izpovedal v njemu primernem okolju, na njemu primeren in varen način, predvsem pa osebi, ki ga bo poslušala in slišala, mu verjela in naredila vse, da bo ta izpoved zanj čim manj stresna. Ponosen sem, da so pri pripravi protokola forenzičnega intervjuja sodelovali tudi kriminalisti in da so bili prepoznani kot dovolj dober in primeren kader za opravljanje strokovno izredno zahtevnih razgovorov."
Mag. Boštjan Valenčič: "Tokratnega, že 21. posveta se je udeležilo veliko število slušateljev, svoje prispevke pa bodo predstavili številni ugledni referenti, ki bodo obravnavali aktualne teme s področja nasilniških kaznivih dejanj, katerih žrtve so otroci. S tovrstnimi izobraževanji stremimo k cilju, da postane kazensko pravosodje otrokom prijaznejše in na ta način preprečujemo njihovo sekundarno viktimizacijo."
Strokovnjaki z različnih področij so sicer na letošnjem posvetu predstavili, kako poteka obravnava otroka v policijskem postopku, zaslišanje otroka oziroma mladoletnika v Hiši za otroke in posebnosti dela z otroki - žrtvami kaznivih dejanj na centrih za socialno delo. Posvetili so se tudi škodi in travmi, ki ju lahko utrpi otrok - žrtev zaradi pravnega postopka.
V nadaljevanju posveta pa bodo med drugim predstavili, zakaj je potreben in kako poteka telesni in ginekološki pregled otroka, domnevne žrtve kaznivega dejanja - od anamneze in kliničnega pregleda, do podajanja pisnega izvida in mnenja, predstavljen bo razgovor z otrokom, ki je gluh ali naglušen, ter Protokol urgentne pediatrične ambulante ob sumu storitve kaznivega dejanja nad otrokom in mladostnikom.
Na posvetu udeleženci poslušajo prispevke različnih predavateljev ter z različnih zornih kotov pogledajo na problem, ko je (edini) dokaz v kazenskem postopku otrokova pripoved. Svoje delo in izzive, s katerimi se soočajo pri tem delu, bodo predstavili predstavniki policije, zaposleni Hiše za otroke, predstavniki sodišča, centrov za socialno delo, Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, predstavniki Medicinske fakultete, Pediatrične klinike ter drugih institucij.
Konferenca, na kateri sodeluje preko 220 udeležencev, je namenjena predvsem sodnikom, državnim tožilcem, odvetnikom, strokovnim sodelavcem na sodiščih in državnih tožilstvih ter predstavnikom policije. Poleg teh ciljnih skupin bodo na konferenci udeleženi tudi zaposleni v Hiši za otroke in svetovalci varuha človekovih pravic. Pričakuje se okoli 220 udeležencev, od tega približno 60 sodnikov, 60 državnih tožilcev in 60 predstavnikov policije.
Posvet, ki je postal že tradicionalni, vedno naslavlja teme, ki so aktualne na področju zaščite otrok in mladostnikov.
