Ministrstvo za notranje zadeve je včeraj, 12. decembra 2022, organiziralo posvet o izvrševanju ustavne pravice do svobode izražanja. Izhodišče zanj je bilo nedavno poročilo strokovnega nadzora ministrstva nad ravnanjem policije pri varovanju protestov v zadnjih dveh letih. Nadzor je namreč pokazal sistemske, pa tudi druge nepravilnosti in pomanjkljivosti.

Ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar in vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije mag. Boštjan Lindav

Celodnevni posvet v Kongresnem centru Brdo pri Kranju je zjutraj odprla ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar. Kot je poudarila, sta svoboda zbiranja in svoboda izražanja temeljni svoboščini, ki jih vsakomur priznava Ustava Republike Slovenije in sta pomembni predpostavki demokratične družbe. Glede pravice do mirnega zbiranja in združevanja ima država, se pravi policija, poleg negativnih obveznosti (da se vzdrži nerazumnih omejitev izvrševanja te svoboščine) tudi pozitivne obveznosti, torej da aktivno varuje učinkovito izvrševanje pravice do mirnega zbiranja in združevanja. "Naša skupna želja je, da bi živeli v družbi, ki vsem zagotavlja svobodo gibanja, pravico do osebne varnosti, do svobode mnenja in enakosti pred zakonom. Iskreno verjamem, da slovenska policija to željo zna in zmore uresničevati," je med drugim dejala v uvodnem nagovoru.

Poleg ministrice so na posvetu sodelovali še direktor Agencije Evropske unije za temeljne pravice Michael O'Flaherty, ustavni sodnik in podpredsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije doc. dr. Rok Čeferin, vrhovni sodnik prof. dr. Primož Gorkič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge Slavko Koroš, državni sekretar dr. Branko Lobnikar, v. d. generalnega direktorja policije mag. Boštjan Lindav, državni sekretar Ministrstva za pravosodje dr. Igor Šoltes, predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije mag. Damijan Florjančič in generalni državni tožilec Drago Šketa.

Več informacij s posveta je objavljenih v sporočilu za javnost MNZ: Svoboda izražanja je ena najdragocenejših človekovih pravic