Na torkovem strokovnem posvetu, ki ga je društvo Ekologi brez meja pripravilo v sklopu priprav na jesensko akcijo Očistimo Slovenijo 2018 in na katerem so bila v ospredju divja odlagališča, sta sodelovala tudi predstavnika slovenske policije.
"Divja odlagališča so ena izmed oblik okoljskega kriminala in eden izmed sindromov bolezni sistema ravnanja z odpadki. Predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj nepravilno odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne, strupene snovi. Te lahko pronicajo tudi v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode, kar vpliva na naše zdravje. Posledice divjega odlaganja se torej ne odražajo samo na kopnem, ampak tudi v vodah," so poudarili organizatorji posveta. Med razlogi, zakaj prihaja do divjega odlaganja odpadkov, so izpostavili finančne prihranke kršiteljev, neučinkovit nadzor, premajhno informiranost in ozaveščenost prebvalcev ter pomanjkanje sodelovanja med organi in zainteresirano javnostjo.
Prav zato so člani društva Ekologi brez meja organizirali strokovni posvet. Da bi združili strokovnjake in deležnike na področju odpadkov in še posebej divjih odlagališč, poiskali ovire pri iskanju kršiteljev, opredelitev do sankcioniranja, poiskali nove komunikacijske poti med državno in lokalno upravo ter civilno družbo, predvsem pa konkretno definirali možne rešitve. Ob tem pa so želeli opozoriti tudi na vse pogostejši problem smetenja.
Poleg predstavnikov različnih drugih institucij sta se posveta 3. julija 2018 v Ljubljani iz Policije udeležila Benjamin Franca iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi (na fotografiji) in Ludvik Kastelic iz Sektorja uniformirane policije na Policijski upravi Ljubljana. Kot naj izjavo posveta so organizatorji izpostavili prav besede Benjamina France: "Narava ne more prijaviti divjega odlagališča, to je naloga nas, posameznikov!"
Udeleženci so se strinjali, da rešitev niso zgolj poostreni nadzori, ampak bi morali večjo pozornost nameniti ozaveščanju. Na lokalni in republiški ravni je namreč le 150 inšpektorjev (57 jih ima inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in naravo, okoli 90 jih deluje na lokalni ravni), ki nadzirajo dejanja dveh milijonov posameznikov. Težave so tudi oteženo ugotavljanje izvora odpadkov in povzročitelja, premajhne in včasih neizterljive globe, nejasna razdelitev pristojnosti, pomanjkanje stalnega vira financiranja sanacije divjih odlagališč idr. "Nenazadnje bi moralo ravnanje z odpadki postati enostavnejše za občane, saj je trenutno kritino skoraj ceneje položiti kot odložiti v zbirni center," je bilo slišati na posvetu.
Kljub v zadnjih letih že vloženemu trudu in dejstvu, da je bila kar tretjina odlagališč že očiščenih in saniranih, imamo v Sloveniji po trenutnih podatkih še vedno okoli 10.000 divjih odlagališč gradbenih odpadkov (njihov delež je kar 41 %), osnovnih odpadkov, komunalnih, organskih in nevarnih odpadkov, celo salonitne plošče, nedelujoča vozila, pnevmatike …
Benjamin Franca iz Policije pa je opozoril na pomanjkanje pristojnosti. Policisti lahko namreč ukrepajo zgolj v primeru, ko so priče nelegalnega odlaganja smeti. Zaradi kadrovske podhranjenosti so prisiljeni segment varovanja okolja postaviti na stranski tir. Opozoril je tudi na velika siva polja na področju ekološke kriminalitete in skromen uspeh pri odkrivanju storilcev. Predvsem zato, ker večinoma ni prijavitelja. Kakšna priča prijavi dogodek, a z veliko zamudo. Do tedaj se tako že zabrišejo sledi in možnosti, da najdejo storilca, so minimalne. Vsak prekršek se sicer zapiše, obravnava, ker so pooblastila policistov omejena (policisti lahko kaznujejo recimo le za odmetavanje odpadkov skozi okno neposredno med vožnjo), pa za nadaljnje postopke zadeve predajo pristojnim inšpekcijskim službam. Prav zato je na posvetu pozval prebivalce, naj podajo prijavo, če so priča nelegalnemu odlaganju v naravo ali imajo kakšne informacije o kršiteljih.
| Slovenska policija se bo letos kot partner projekta ponovno aktivno vključila v akcijo Očistimo Slovenijo in priskočila na pomoč pri popisu odlagališč in čiščenju. V policiji se namreč zavedamo problematike onesnaževanja okolja in si prizadevamo za čistejše okolje, zato smo sodelovali že v prvih dveh vseslovenskih akcijah leta 2010 in 2012. |
Letošnja čistilna akcija bo potekala 15. septembra 2018, njen cilj pa je tokrat ne le očistiti, temveč doseči, da v prihodnje ne bi več za nikomer čistili. Preprečiti bi bilo treba, da do divjih odlagališč sploh prihaja. Kot je pojasnila Urša Zgojznik iz društva Ekologi brez meja, bomo tako morali v prihodnje ukrepati kot družba in si prizadevati, da zmanjšamo količino odpadkov in smetenja.
Več na: www.ocistimo.si