V policiji smo včeraj, 26. septembra 2023, v Tacnu v Ljubljani izvedli medresorski strokovni posvet z naslovom "Dvig učinkovitosti pregona okoljskih kaznivih dejanj in pričakovane spremembe kazenskega zakonika na področju okolja, prostora in naravnih dobrin v luči sprejema nove direktive EU o kazenskopravnem varstvu okolja". Namenjen je bil odprti razpravi o trenutnem stanju na področju kazenskopravnega varstva okolja v Sloveniji in pregonu okoljske kriminalitete.
Posvet sta otvorila državka sekretarka Ministrstva za notranje zadeve Helga Dobrin in državni sekretar Ministrstva za pravosodje dr. Igor Šoltes.
Udeleženci posveta, ki ga je organizirala Uprava kriminalistične policije na Generalni policijski upravi v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve in Ministrstvom za pravosodje, so bili predstavniki vseh policijskih uprav, uprave uniformirane in uprave kriminalistične policije, vrhovnega državnega tožilstva, okrožnih državnih tožilstev v Sloveniji, pravosodnega ministrstva, inšpektorata za okolje in energijo ter ljubljanske in mariborske pravne fakultete.
V uvodnem nagovoru je državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin spomnila na človekovo izkoriščanje narave in opozorila, da je skrajni čas, da naredimo nekaj za zaščito okolja: "Okoljski kriminal ima dolgotrajne in nepopravljive učinke. Narava se namreč ne meni za meje, ki smo jih postavili ljudje. Narava deluje kot celota. Pogosto se posledice pojavijo šele čez leta. Včasih račun zanje plačuje naslednja generacija."
Referatom predstavnikov Uprave kriminalistične policije, Ministrstva za pravosodje, Vrhovnega državnega tožilstva RS in Inšpektorata RS za okolje in energijo je sledila plodna razprava, ki je bila usmerjena v revizijo trenutne kazenskopravne ureditve in prilagoditve dikcij v Kazenskem zakoniku RS (KZ-1) novonastajajoči EU direktivi o kazenskopravnem varstvu okolja.
Prekupčevanje z nevarnimi odpadki postaja za kriminalne združbe čedalje donosnejše
Okoljska kriminaliteta je čedalje bolj pereča, še zlasti prekupčevanje z nevarnimi odpadki, ki je med najdonosnejšimi nezakonitimi posli v Evropski uniji. Žal pa predstavlja tudi potencialno veliko ogroženost za okolje in družbo. Organizirane kriminalne združbe poskušajo prevzeti in prodreti v družbe, ki se legalno ukvarjajo s prometom z odpadki in pod krinko legalnosti peljati dalje nelegalne aktivnosti. Gre za povsem nove pojavne oblike kriminalitete v smislu atipičnosti za klasične preiskovalce organiziranega kriminala, zaradi česar je preiskovanje tovrstnih dejanje izjemno zahtevno.
Kazenskopravno varstvo okolja je zadnji branik nezakonitih dejanj človeka zoper naravo
Namen EU Direktive o kazenskopravnem varstvu okolja je okrepiti odziv držav na kazniva dejanja zoper okolje in z njimi povezane kršitve ter prispevati k strategijam za varstvo okolja, javnega zdravja in varnosti ter podpirati pravico posameznika do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Okoljski kriminal in z njim povezane kršitve predstavljajo vse bolj zaskrbljujočo državno, regijsko in globalno grožnjo posameznikom in družbi. Pogosto imajo okoljska kazniva dejanja dolgotrajne in nepopravljive učinke, ki vključujejo čezmejni doseg ter vpliv na zdajšnje in prihodnje generacije. Nezanemarljiv je tudi vpliv na splošno varnostno stanje v državi.
Okoljska kazniva dejanja pogosto sovpadajo z drugimi hudimi kaznivimi dejanji
Okoljska kazniva dejanja pogosto sovpadajo z drugimi hudimi kaznivimi dejanji, kot so korupcija, pranje denarja, trgovina s prepovedanimi drogami, ponarejanje in druga dejanja. Postopki obravnave in preiskovanje ter seveda pregon kaznivih dejanj zoper okolje so pogosto zapleteni, saj lahko ta kazniva dejanja zagreši (ali pomaga pri njihovi izvršitvi) cela vrsta akterjev, od posameznikov, podjetij, korporacij in podkupljenih uradnikov do organiziranih kriminalnih združb, ali pa kombinacija vseh naštetih. To za preiskovalce in tožilce predstavlja poseben izziv, ki ne zahteva samo poglobljenega teoretičnega in praktičnega znanja, zmogljivosti in sposobnosti, temveč tudi inovativne pristope sodelovanja ter močno željo po reševanju problemov in preprečevanju navedenih dejanj.
Proaktivno preiskovanje ekološke kriminalitete bo moralo biti v prihodnje visoko na lestvici prioritet slovenske policije
Ključni izziv za slovensko policijo v prihodnosti bo uvajanje specializacije za odkrivanje in preiskovanje nezakonite čezmejne trgovine z odpadki in organizirane ekološke kriminalitete. Za uspešno delovanje na tem področju je potrebno predvsem proaktivno delo policije, ki vključuje tudi pregled celotnega prometnega toka v državi. V Sloveniji sicer še ne obstaja specializirana enota za odkrivanje in preiskovanje ekološke kriminalitete.
Z zavedanjem, da je nadnacionalni organizirani kriminal eden glavnih izzivov, ki ogrožajo varnost EU, je sposobnost odziva posamezne države še toliko bolj pomembna. Številne oblike transnacionalnega kriminala so vse bolj povezane in potreba po izboljšanju sodelovanja na področju boja zoper organiziran okoljski kriminal je očitna, tako na nacionalni kot mednarodni ravni.
Posvet je bil organiziran s pomočjo sredstev EU iz projekta I.SO3.1.17-01 Vzpostavitev nacionalnih kapacitet na področju okoljske kriminalitete.
Informacije s posveta so tudi v sporočilu Ministrstva za notranje zadeve
