V Kongresnem centru na Brdu v Predoslju, Kranj, se je danes, 9. aprila 2018, začel dvodnevni posvet po naslovom Družinski odnosi v medosebni odvisnosti. Gre za posvet, ki ga Policija z Društvom državnih tožilcev in v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju organizira že 17. leto zapored in je zaradi aktualnosti obravnavanih teh in zanimivih strokovnih prispevkov vsako leto številčneje obiskan. Letos se ga tako udeležuje več kot 250 udeležencev.
Ugledni strokovnjaki bodo v okviru tega strokovnega srečanja danes in jutri podajali nova znanja ali pa na podlagi lastnih izkušenj predstavili različne poglede na obravnavo in soočanje z nasiljem, predvsem z nasiljem nad najmlajšimi. Svet se spreminja, bliskovito se globalizira in digitalizira, pojavljajo se nove in kompleksne oblike zlorab in tudi prefinjene oblike nasilja, kot so na primer manipulacije. Te nove oblike moramo prepoznavati in se nanje nemudoma odzivati. Policisti, tožilci, sodniki, strokovni delavci centriov za socialno delo in drugi, ki se pri svojem delu ukvarjajo z zahtevnimi družinskimi zgodbami, bodo tako v okviru tega posveta med drugim razpravljali o vplivu odvisnosti na družinsko dinamiko in nasilje v družini, emptiji in čuječnosti, mladostnikih in drogi, stockholmskem sindromu ipd.
Kot je v pozdravnem nagovoru izpostavil generalni državni tožilec Drago Šketa, ne gre samo za nasilje znotraj štirih sten doma. Otroci se pogosto pojavljajo tudi v različnih kazenskih in drugih sodnih postopkih, kar je zanje izjemno stresno. V državah članicah Evropske unije naj bi bilo takih primerov več kot dva in pol milijonov letno. Institucije, ki se ukvarjajo z obravnavno teh težkih zgodb, bi morale vedno v opredje postaviti stisko mladega človeka, zato se od vseh odgovornih predstavnikov zahteva tudi tvorno sodelovanje.
Ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar je ocenila, da smo v zadnjih letih na tem področju sicer naredili bistvene korake naprej. Napredek se kaže tako v sprejemanju sistemskih ukrepov kot tudi njihovem izvajanju v praksi. Da smo na pravi poti, nam priznavajo tudi nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju, saj delo pristojnih inštitucij ocenjujejo pozitivno. A veliko je še za postoriti, je izpostavila, predvsem na področju preventive in ozaveščanja splošne javnosti o tej problematiki. "Vsak med nami bi se moral zavedati, da je kakršna koli oblika nasilja v družini nesprejemljiva, celotna družba pa bi morala vzpostaviti ničelno toleranco do nasilja v družini," je zaključila.
Tudi po oceni varuhinje za človekove pravice Vlaste Nussdorfer je bilo na tem področju doselj že veliko narejenega, obenem pa je izpostavila nujnost dobrega upravljanja ključnih služb, odgovornih za to področje. Za dobro upravljanje pa je potreben večji vložek, včasih tudi preko običajega delovnega časa. Podobno kot pred tem že namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar je udeležencem položila na srce, da se moramo vedno znova spraševati, ali smo res storili vse, kar smo v danem trenutku lahko. Naša dolžnost je, da se odzivamo odločno, enotno, strokovno, zakonito v luči pravic otrok, ki zahtevajo našo pozornost in predanost. Stroka je osnovno vodilo, ki mora kot svetilnik v vsakem vremenu voditi vse nas na poti do zaščite, varstva, oskrbe in vzgoje otrok z najvišjo možno mero etične velikosti in širine. Navkljub profesionalnosti se vsakomur od nas lahko zgodi, da v določenem primeru zaidemo v slepo ulico in sami ne najdemo pravih odgovorov, ne zmoremo sestaviti vseh delov mozaika. Morda pa ima manjkajoči košček sestavljanke nekdo drug, strokovnjak z drugega področja, zato je odprta komunikacija pri delu skorajda nujnost. Kajti vsi otroci si zaslužijo dostojno in varno odraščanje. In prav je, da vsi prispevamo svoj del odgovornosti za ustvarjanje takega sveta.
