V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem je včeraj, 11. septembra, v sodelovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije potekal prilagojen tečaj varne vožnje za gorske reševalce. Obenem so predstavili delo pristojnih služb, ki skrbijo za varnost v gorah, med katere sodi tudi policija.

Na novinarski konferenci po zaključku tečaja so spregovorili vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije mag. Jure Kostanjšek, AMZS inštruktor varne vožnje Janez Marolt, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik in predstavnik Letalske policijske enote Robert Kralj. Slednja sta predstavila aktivnosti gorskih reševalcev in Policije v letošnji planinski sezoni ter podala nasvete, kako v jesenko-zimskem času v gore, da bi bilo nesreč čim manj.

Poudarek včerajšnjega treninga varne vožnje je bil zlasti na najbolj zahtevnih vozniških prvinah, ki so pri reševanju v gorah kombinirane s terensko vožnjo, in na tem, kako čim bolje izkoristiti prednosti terenskega avtomobila, da bi reševalci čim hitreje in čim lažje prispeli do ponesrečenca.

 "Po naših podatkih je kar dobra tretjina vseh reševanj reševanje nepoškodovanih," je poudaril Robert Kralj iz Letalske policijske enote, ki letos praznuje 50. obletnico delovanja. Policija sicer pri gorskih reševalnih akcijah sodeluje z namenom ugotavljanja vzrokov nesreč in s helikoptersko enoto, ki - tako kot Slovenska vojska - nudi zračno podporo reševanju. "Tako kot gorski reševalci tudi mi ugotavljamo, da je med obiskovalci gora vse več takih, ki zaidejo v težave, pri čemer pa bi ločil dve skupini ljudi. V prvi so tisti, ki omagajo, ker se na pot niso ustrezno pripravili, se niso pozanimali o težavnosti vzpona in podobno, v drugo pa sodijo tisti, ki po brezpotjih preizkušajo svoje meje. Žal se takšna avantura mnogokrat konča brez izhoda in potem smo na potezi reševalci." Kot je še povedal Kralj, je za namen reševanja v gorah sedaj že vrsto let v času poletne sezone na brniškem letališču organizirana dežurna ekipa za helikoptersko reševanje: "Ta je imela od začetka junija do danes 115 helikopterskih reševanj, v celem letošnjem letu pa je bil helikopter za reševanje v gorah uporabljen 151-krat." V povezavi s helikopterskim reševanjem je Kralj še poudaril, da naj planinci pri naletu helikopterja ne navajajo znakov, ki jih ne poznajo - to je delo reševalcev oziroma pooblaščene osebe, in da naj se v bližini helikopterja ne premikajo oziroma naj mirujejo v čepečem položaju. Opremo je treba v takem primeru pospraviti v nahrbtnik, jo pripeti na plezalni pas ali nanjo počepniti, da je ne odnese. Vsak leteči kos opreme lahko namreč poškoduje helikopter in ogrozi varnost letenja.

Več informacij z včerajšnje novinarske konference njadete v sporočilu za javnost na spletni strani AMZS.

Hoja v gore se je v Sloveniji uveljavila kot le malo katera druga športna in rekreacijska dejavnost. V gorah srečujemo ljudi različne psihofizične pripravljenosti, od nedeljskih izletnikov do priložnostnih turistov, planincev ter rednih obiskovalcev gora in alpinistov.

Kar dobra tretjina vseh reševanj je reševanje nepoškodovanih planincev, ki so bodisi omagali, ker se na pot niso ustrezno pripravili, bodisi so zašli, ko so po brezpotjih preizkušali svoje meje.

Nasveti za pohodnike, planince, gornike

Nevarnosti v gorah obstajajo, a se jim lahko izognemo z upoštevanjem osnovnih načel in dobro psihofizično pripravljenostjo

Vsak alpinist ali gornik, ki zapusti varno območje ravnine in se poda v gore in skalovje, s tem zavestno sprejme tveganje in nevarnosti v gorah. V gorah popolne varnosti ni mogoče zagotoviti, ustrezno pripravljeni pa lahko bistveno prispevamo k večji varnosti, zmanjšamo tveganje in se pravočasno izognemo nevarnostim. Verjetnost za nastanek nesreče lahko zmanjšamo predvsem z dobro psihofizično pripravljenostjo, s poznavanjem tehnike gibanja v gorah, s poznavanjem naravnih pojavov in spremljanjem vremenske napovedi, z dobro obleko in opremo ter prepoznavanjem nevarnosti. Glede na množično obiskanost naših gora je seveda tudi statistična verjetnost za nastanek nesreče večja. Tej verjetnosti pa so zagotovo bolj izpostavljeni tisti, ki gore podcenjujejo.

Nevarnosti v gorah so objektivne in subjektivne. Objektivne nevarnosti izhajajo iz narave in človek nanje ne more vplivati, lahko pa se jim izogne. Pod subjektivne nevarnosti pa štejemo naše lastne napake, ki so posledica nevednosti, malomarnosti, raztresenosti in neupoštevanje osnovnih načel gibanja v gorah. Še posebej nevarno postane gorništvo takrat, ko se gore spremenijo v poligon za dokazovanje lastne moči. Kombinacija takšnega nespametnega početja, visokih pričakovanj in malo izkušenj pa je pogosto recept za nesrečo.

Gorniško znanje "sezonskih planincev" je zelo površno, ravnanje včasih skrajno neodgovorno in pogosto gre le sreči pripisati, da nesreč ni še več nesreč kot jih je. Gorniško znanje ne pomeni nekaj prebranih knjig in priročnikov, temveč tudi dosledno spoštovanje teoretičnega in praktičnega znanja. Posredovanje tega znanja pa bi se moralo začeti že zelo zgodaj, ko otroci še pridobivajo motorične spretnosti, saj se tudi pri nesrečah v gorah kaže, da imajo cele generacije zaradi sedečega načina življenja manj fizičnih spretnosti kot nekoč. To pa prav tako vpliva na varno obiskovanje gora. Spretnost hoje se morda zdi samoumevna, vendar pa vsebuje tudi spretnost gibanja po neravnem, razgibanem terenu, pomanjkanje te spretnosti pa se kaže tudi pri vzrokih za nezgode na planinskih poteh.

Policisti gornikom svetujejo, kako naj poskrbijo za svojo varnost

Policisti Gorske enote z namenom zagotavljanja splošne varnosti ljudi v gorah že vrsto let s preventivnimi aktivnostmi obiskovalce gora opozarjajo na nevarnosti v gorah: katere nevarnosti v gorah so značilne za posamezni letni čas (vročina, sneg, zdrsi, nevihte itd.), kaj morajo vedeti preden se odpravijo na pot, kako ukrepati, če se znajdejo v težavah, katera oprema je nujna, policisti jim tudi svetujejo o varnem gibanju in zadrževanju v gorah.

Seveda pa naloga policistov ni le preventivne narave. S širjenjem planinskega in drugih adrenalinskih športov v gore se namreč varnostna problematika s kršitvami javnega reda in miru ter izvrševanjem kaznivih dejanj sezonsko seli iz urbanega sveta v gore in planinske postojanke. Ciljna skupina pri izvajanju nalog policistov gorske enote so gorniki, pohodniki, dopustniki, izletniki vseh starosti ter oskrbniki gorskih postojank oziroma planinskih koč.

Pri izvajanju preventivnih aktivnosti so v letošnji poletni sezoni zaradi neprimerne opreme in osebne zaščitne opreme za hojo po planinskih poteh sredogorja in visokogorja (obutev, čelada …) in gorski policisti opozorili skupaj 76 (82) pohodnikov, večina od teh je bila tujcev. Vsi so opozorila policistov sprejeli z razumevanjem in v večini primerov tudi upoštevali.

Se pa še vedno v množici pohodnikov najdejo posamezniki, ki osnove varne hoje v gore, značilnosti gora, poti in vremena povsem negirajo, bodisi zaradi lahkomiselnosti ali pa neznanja oziroma nezavedanja ter bolj kot ne po sreči varno pridejo nazaj v dolino ali do najbližje planinske postojanke.

Pri opremi gornikov policisti ugotavljajo, da večina planincev nosi visoke čevlje, da več kot polovica gornikov na zahtevnih izpostavljenih poteh uporablja čelado in varovalni komplet, kar pa seveda še vedno ni zadovoljiva številka, saj je letno kar nekaj poškodovanih planincev zaradi padajočega kamenja. Ustrezno opremljenost ne sestavljajo samo obutev, temveč tudi oblačila. Nenadne spremembe vremena v hribih prinašajo ohladitve, veter, meglo in tudi padavine.

Z malo več premišljenosti bi se lahko izognili marsikateremu reševanju s helikopterjem

V letošnjem letu je bilo zopet veliko reševanj nepoškodovanih plaincev, ki svojo avanturistična pot največkrat končajo na brezpotjih, nekaj od teh je omaganih in dehidriranih zaradi slabe priprave oziroma precenjevanja svojih psihofizičnih zmožnosti. Spet drugi pa omagajo zaradi kroničnih bolezni ali starih poškodb sklepov, ki jih po večjih naporih spremljajo bolečine, da ne zmorejo več sestopa v dolino. Zato policisti znova opozarjamo, da je treba izbirati sebi primerne ture, tako po težavnosti kot po času trajanja.

Reševanju nepoškodovanih planincev, ki so se v težavah znašli zgolj zaradi lahkomiselnosti, bi se lahko izognili. Takšni primeri namreč povzročijo zasedenost helikopterja in ekipe, zato se lahko zgodi, da pomoči ni mogoče nemudoma zagotoviti za primere resnih poškodb, ki zahtevajo nujno reševanje. Potreba po helikopterskem reševanju je namreč velika, samo s helikopterji Letalske policijske enote, ki prav letos praznuje 50 let delovanja, je do najbližje ustrezne bolnišnične oskrbe letno prepeljanih več kot 300 obolelih ali poškodovanih. 

Nekateri planinci imajo precej sreče, da se kljub neprimerni obutvi v dolino vrnejo nepoškodovani ...

Nasveti za gornike

Vzroki nesreč so največkrat telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti ter podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah, kjer se srečujeta zima in poletje. Statistika gorskih nesreč kaže, da sta zdrs in padajoče kamenje že vrsto let na prvih mestih med vzroki nesreč v naših gorah. Da bi se nesrečam izognili, se je treba v gorah držati osnovnih pravil.

Priprave na planinski vzpon ali pohod:

• Planinski vzpon ali pohod začnite dovolj zgodaj, da se v poletnih dneh izognete popoldanskim nevihtam oziroma opoldanski vročini, v ostalih letnih časih pa izognete mraku ali prehitremu in zato neprevidnemu vračanju v dolino.
• Pozanimajte se o vremenu (nevarnost poletnih neviht ipd.) in kategorizaciji planinske poti, kar vam bo olajšalo načrtovanje vzpona in s tem omogočilo boljšo pripravo nanj.
• Cilj vašega vzpona ali pohoda je nedvomno varna vrnitev domov in ne samo osvojitev vrha. Ko ste na vrhu, je pred vami še najmanj polovica poti. Če le morete, izberite za vzpon težjo pot, za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitite.
• Vzpon naj bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju. Soparno vreme in visoke temperature so lahko usodni za posameznike. Pohodov v gore ne svetujemo osebam, ki imajo kakršne koli zdravstvene težave. Pred naprezanji se posvetujte z zdravnikom.
• Od zahtevnosti poti je odvisna tudi oprema planinca. Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak - spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka, mobilni telefon. Seveda je treba temu glede na izbrano pot pristaviti tudi dodatne, specializirane pripomočke (plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada).
• Za planinski vzpon ali pohod si izberite primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Priporočljivo je, da se nanjo odpravite z vodnikom Planinske zveze Slovenije, gorskim vodnikom Združenja gorskih vodnikov Slovenije ali z nekom, ki pot dobro pozna.
• O nameravani poti in času trajanja obvestite domače, saj lahko ti le tako pravilno ukrepajo, če vas ob dogovorjeni uri ni domov, ker se vam je zgodila nesreča.
• Če želite v koči prenočiti, se predhodno pozanimajte glede odprtosti koče in prenočišče rezervirajte.
• Za vzpone naj planinci uporabljajo izključno označene planinske poti, kajti vse več nezgod se zgodi prav pri hoji po brezpotjih, iskanje poškodovanih izven poti je oteženo, s hojo po brezpotju pa lahkomiselneži ne ogrožajo le sebe, ampak s proženjem kamenja tudi ostale planince, ki se gibljejo po poteh.

Ko se zgodi nesreča ...

Ljudje v gorski svet zahajamo z različnimi nameni in cilji. Žal se večkrat ne izide po naših načrtih. Pomanjkanje izkušenj, naključen splet okoliščin, nepremišljenost ... nesreča je tu. Ker smo v njej lahko udeleženi tudi sami, oziroma smo po naključju prvi pri ponesrečencu, si zapomnimo, kako ravnamo v takem primeru:

• ostanemo mirni, prisebni, pomirimo ostale udeležence
• ocenimo situacijo, zaščitimo sebe in ponesrečenca
• nudimo prvo pomoč v okviru svojega znanja in sposobnosti
• pokličemo številko 112 in o nesreči obvestimo center za obveščanje; na pomoč lahko pokličemo z mobilnim telefonom ali UKV radijsko postajo (nahajajo se v planinskih kočah).

Ko pride pomoč ...

• V primeru, da ste priča gorski nesreči in so pri ponesrečenem že reševalci, se območju reševanja varno izognite ali počakajte na varnem mestu do zaključka intervencije.
• Ne stopajte v smer (prav tako ne v bližnje smeri), v kateri se je pripetila nesreča, saj s tem ogrožate svoje življenje in življenja drugih (močan veter, ki ga povzroči helikopter vas lahko vrže iz ravnotežja, padajoče kamenje vas lahko poškoduje ... ).
• V primeru, da ste v plezalni smeri, prenehajte s plezanjem in upoštevajte navodila reševalcev. Plezanje nad mestom nesreče je zelo nevarno za ponesrečenca in reševalno moštvo zaradi padajočega kamenja, ki lahko poškoduje tudi helikopter in s tem ogrozi varnost letenja.
• Pri naletu helikopterja ne navajajte znakov, ki jih ne poznate. To je delo reševalcev oziroma pooblaščene osebe.
• V bližini helikopterja se ne premikajte, mirujte v čepečem položaju. Opremo pospravite v nahrbtnik, jo pripnite na plezalni pas ali počepnite nanjo. Vsak leteč kos opreme lahko poškoduje helikopter in ogrozi varnost letenja.
• Ne prestopajte zaščitnih trakov z napisom reševalna intervencija in ne vstopajte v omejeno območje. V nasprotnem primeru ogrožate svoje življenje in življenja reševalcev. Prestop trakov z napisom Policija je kazniv.
• Ne gibajte se po območju plazu, če na njem poteka iskalna ali reševalna intervencija. S svojo prisotnostjo motite delovanje plazovnih žoln in RECO naprav, lahko zabrišete morebitne sledi in s tem zavedete reševalne pse pri iskanju. Ogrožate tudi svoje življenje, saj obstaja verjetnost ponovnega plazu.
• Upoštevajte navodila vodje intervencije in gorskih reševalcev. Ne prinašajte slabe volje in agresije. Jutri boste mogoče pomoč potrebovali prav vi.
• Objave fotografij ponesrečenca na družabnih omrežjih, blogih ali spletnih straneh so neetične.
• Reševalna intervencija v gorah je za marsikoga zanimiv dogodek, vendar so med samim potekom reševanja vsi radovedneži nezaželeni:
  • nepooblaščena oseba je dodatno breme za gorske reševalce, ker je potrebno nanjo paziti, poleg tega lahko ogroža vse, ki so prisotni pri reševanju
  • zaradi neznanja lahko pri reševanju s helikopterjem pride do smrtne nesreče ali pa je le to onemogočeno in posledično s tem ogroženo življenje ponesrečenca

Ob nesreči v gorah pokliči 112 in povej:

• kdo kliče
• kaj in kje se je zgodilo
• kdaj se je zgodilo
• koliko je ponesrečencev
• kakšne so poškodbe
• kakšne so okoliščine na kraju nesreče (pomembno v primeru helikopterskega reševanja)
• kakšno pomoč potrebujete