Ob svetovnem dnevu človekovih pravic smo v slovenski policiji organizirali konferenco Mejniki legitimnosti policijske dejavnosti, ki je potekala v petek, 9. decembra 2016, v Policijski akademiji. Tam smo obenem odprli tudi razstavo z naslovom Vsi enaki, vsi enakopravni.
10. decembra smo obeležili svetovni dan človekovih pravic, ko je bila leta 1948 v Parizu sprejeta splošna deklaracija o človekovih pravicah. Spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin za celotno družbo predstavlja skupen ideal ter obvezo, da tako institucije kot posamezniki razvijamo spoštovanje kot tudi zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin. Na pobudo vodstva policije in Odbora za integriteto in etiko v policiji smo v Policijski akademiji ob tej priložnosti pripravili posebno konferenco.
Zunanji in policijski strokovnjaki so udeležencem predstavili različne vidike legitimnosti policijske dejavnosti v najširši vlogi, ki jo ima policija v družbi pri zagotavljanju človekovih pravic in svoboščin, tako na splošno kot v odnosu do nekaterih najranljivejših kategorij ljudi.
Kot je v uvodnem nagovoru poudaril Uroš Vidmar iz Centra za raziskovanje in socialne veščine v Policijski akademiji: "V policiji se dobro zavedamo svojega poslanstva služiti ljudem, a zavedamo se tudi kompleksnosti sodobne spreminjajoče se družbe z mnogimi partikularnimi interesi, v kateri je težko kaj 'gotovega' in za vedno utemeljenega. Demokratična in kreativna družba namreč v svojem srcu nosi raznoterost, ki pa sama po sebi kliče po vedno vnovičnem uveljavljanju in potrjevanju, po iskanju svojega mesta. Tako kot se mora slehernik prilagajati in vedno vnovič vkalupljati v družbo, je, skladno z demokratičnimi vrednotami, ena od temeljnih dolžnosti sleherne inštitucije, da se nenehno sprašuje o svojem smotru, poslanstvu, o izpolnjevanju svojih temeljnih dolžnosti, o svoji umestitvi v sistem in družbo in, nenazadnje, tudi o svoji legitimnosti."
Prvonastopajoča dr. Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta se je v svojem prispevku spraševala o policiji kot akterki v "krimigracijskih" politikah, pri čemer je izpostavila trende in dileme sodobnega odgovora na migracije.
S svojimi prispevki so sodelovali:
- dr. Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta (Policija kot akter v krimigracijskih politikah: trendi in dileme sodobnega odgovora na migracije),
- doc. dr. Primož Gorkič z ljubljanske pravne fakultete (Raznolikost (pravnih) vrednot skozi policijska pooblastila: zakonitost kot (poslednji) mejnik legitimnosti policijskega dela),
- doc. dr. Primož Šterbenc z Univerze na Primorskem (Kako razlagati begunski val in odzive nanj),
- Manuel Vesel iz Centra za raziskovanje in socialne veščine (CRSV) v Policijski akademiji (Legitimnost policijskega dela v večkulturni družbi (romska skupnost)) in
- Uroš Vidmar iz CRSV PA GPU (Vidiki legitimnosti policijske dejavnosti).
Ob dnevu človekovih pravic smo v Policijski akademiji v Tacnu slovesno odprli tudi razstavo Vsi enaki, vsi enakopravni.
Po besedah njenega avtorja Uroša Vidmarja iz Centra za raziskovanje in socialne veščine je namen razstave opomniti zaposlene v policiji kot tudi širšo javnost na pomen spoštovanja človekovih pravic in enakega obravnavanja na sploh.
"V sodobni, vrednotno razvrednoteni in čedalje bolj individualizirani družbi, se zdi, da so človekove pravice in temeljne svoboščine čedalje bolj v ozadju, še zlasti pravice ranljivih kategorij ljudi, kot so revni, brezposelni, priseljenci in drugi ljudje z družbenega roba. Zato smo se v slovenski policiji odločili postaviti razstavo, s katero želimo opomniti slovensko javnost na pomen enakega obravnavanja kot izhodiščne predpostavke tako človekovih pravic kot tudi demokratičnosti in pravičnosti, in sicer, da so vsi ljudje po svoji temeljni vrednosti in dostojanstvu enaki in da ni nihče bolj oziroma manj človeški od drugega, kar na koncu pomeni, da so vsi enaki in gredo vsem enake pravice," je pojasnil Vidmar.
Razstava je sestavljena iz 20 plakatov, od katerih je 18 portretov ljudi različnega porekla, statusa, spola, premoženja, zdravja ipd. Vsakemu od portretov je dodan rentgenski posnetek različnih delov človeškega skeleta. Sporočilo razstave je namreč, da smo kljub tem razlikam vsi enaki oz. da smo "pod kožo vsi krvavi".
Na dveh osrednjih plakatih pa so nanizani popolnoma identični okostnjaki, ki se med seboj razlikujejo le po barvi. Vsak okostnjak ima oznako (npr. Evropejec, Afričanka, menedžer, Rom ipd.), zadnji okostnjak v nizu pa je mavrično obarvan in označen z besedo "človek". S tem je avtor razstave želel povezati zgodbo portretov z osrednjima plakatoma in dodatno utemeljiti bistveno sporočilo razstave: da smo v svoji človečnosti vsi enaki, da ni nihče bolj oziroma manj človek kot drugi, in da smo zato tudi vsi enakopravni.
Zaposleni si bodo razstavo v Policijski akademiji lahko ogledali še ves mesec, v naslednjem letu pa bo gostovala po različnih institucijah v Sloveniji.
Večino fotografij za razstavo je slovenski policiji daroval znani slovenski fotograf Arne Hodalič, ki je s svojim pestrim naborom portretov ljudi iz različnih (svetovnih) kultur in ozadij omogočil, da smo lahko osrednje sporočilo umestili v širši, nadnacionalni družbeno-kulturni kontekst. Svojo fotografijo je darovala tudi Salome (avtorica njene fotografije je Maja Slavec), avtorja fotografij pa sta tudi Brigita Petric in Andrej Brglez, oba iz slovenske policije. Rentgenske posnetke različnih delov telesa je daroval Klinični center Ljubljana, razstavljene fotografije pa je z njimi opremil in uredil Matjaž Mitrovič iz Ministrstva za notranje zadeve. Pri tiskanju in postavitvi razstave je pomagal tudi Marko Fric iz Policijske akademije.
Vsem naštetim se za sodelovanje in pomoč pri pripravi razstave iskreno zahvaljujemo.
