Ob mednarodnem dnevu žena smo včeraj, 8. marca 2016, v Policijski akademiji v Tacnu v Ljubljani pripravili slovesnost v čast vsem policistkam in ženskam, zaposlenim v policiji.
Kulturni program je obogatilo več skladb v odlični izvedbi Policijskega orkestra.
Generalni direktor policije Marjan Fank je v nagovoru zbranim na slovesnosti poudaril, da se je vloga žensk v policiji v zadnjem obdobju spremenila: "V migrantski krizi ste ogromno prispevale k dobremu in učinkovitemu delu institucije. Z empatijo ste v kritičnih situacijah pomagale številnim ženskam, otrokom in družinam. Vaš prispevek je izjemen."
Povedal je še, da zastopanost žensk v policiji ni v skladu s kariernim sistemom: "Želimo si, da bi več žensk prevzelo vodilna in odgovorna mesta. Čaka nas še veliko dela. Naši odnosi so namreč med drugim pogojeni tudi z duhom in stanjem v policiji. Splošna kriza se odraža tudi v našem sistemu. Pozorni moramo biti na medosebne odnose in vrednote zaposlenih, ne glede na spol. Želim si, da prevlada razum. Vlagati moramo v dobre medsebojne odnose in vprašanju enakosti namenjati čas. Zavedamo se, da vsi nismo isti, zato je treba spoštovati drugačnost."
Zanimiv program ob prazniku žena so popestrile študentke in zaposlene z različnimi recitali. Študentka Višje policijske šole Ksenija Pušnik je prebrala prispevek, ki ga je za to prireditev pripravila Dušanka Pezdirc, profesorica in slavistka v Višji policijski šoli, z naslovom Pesniški glas pesnic na Slovenskem. Laura Senica, študentka Višje policijske šole, je prebrala dve pesmi: Hodim (avtorice Lili Novy) in Med tisoči bi te spoznala (avtorice Mile Kačič).
Brigita Petric iz Službe generalnega direktorja policije je recitirala pesem letošnje nagrajenke Prešernovega sklada Cvetke Lipuš z naslovom Kje si, ko si. Nada Mihelčič iz Urada za organizacijo in kadre na Ministrstvu za notranje zadeve pa je doživeto predstavila svoji novi pesmi z naslovoma Ko žena ljubi in Kolikor zvezd na nebu.
Ob tem je v avli Policijske akademije te dni na ogled tudi razstava akademske slikarke Mete Adamič Bahl, ki se že več kot dve desetletji v javnosti pojavlja kot samostojna umetnica. Leta 1991 je diplomirala na oddelku za grafiko in slikarstvo na ameriški univerzi Virginia Commonwealth University. Ustvarja v svojem ateljeju v Zmincu pri Škofji Loki, umetniške izkušnje pa črpa tudi iz svojega otroštva in vaškega okolja, ko se je srečevala z življenjem v naravi in konji. Prav konj kot simbol mogočnosti in elegance je postal predmet njenih slikarskih prizadevanj.
