V Policijski akademiji smo ob mednarodnem dnevu človekovih pravic danes, 10. decembra 2009, pripravili predavanje o policijskih pooblastilih s poudarkom na varovanju človekovih pravic. Temu področju v slovenski policiji namenjamo veliko pozornosti, tako v okviru izobraževalnih programov za policiste kot pri njihovem nadaljnjem usposabljanju na terenu.
Študentom Višje policijske šole so spregovorili (na fotografiji z leve) ravnatelj Višje policijske šole mag. Ivo Holc, namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih in vodja Oddelka za organizacijo in pooblastila v Generalni policijski upravi Robert Ferenc.
Policijski postopki so vedno povezani z določenim poseganjem v pravice in svoboščine posameznika, zato mora biti spoštovanje teh pravic osnova za strokovno delo policistov. Pomen varovanja in spoštovanja človekovih pravic spoznajo policisti že na začetku svojega izobraževanja, še kot kandidati in kandidatke za policiste. Kasneje pa morajo ta znanja seveda še utrjevati in povezovati s konkretnimi operativnimi izkušnjami.
Področje človekovih pravic je vtkano ne le v teoretične in praktične izobraževalne programe Šole za policiste, temveč tudi v usposabljanja ki jih v okviru Policijske akademije izvaja Center za izobraževanje in usposabljanje za tiste, ki so že policisti. Tudi v Višji šoli za policiste, kjer policisti pridobivajo dodatno in bolj poglobljeno formalno izobrazbo, so človekove pravice vključene v več predmetov (npr. v predmet Policijska pooblastila s praktičnim postopkom ali v predmet Poklicna etika).
Prav tako so po besedah ravnatelja Višje policijske šole mag. Iva Holca v policijsko izobraževanje vključene teme o antirasizmu, nestrpnosti in razumevanju drugačnosti.
Vprašanja, ki se obravnavajo pri predmetu Policijska etika, se kazneje nadgrajujejo pri strokovnih predmetih, kot so Kazensko procesno pravo, Kazensko pravo in Policijska pooblastila. Velik poudarek pri vseh predmetih je na spoštovanju in razumevanju določb Konvencije o prepovedi mučenja in drugih oblik okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja.
Policisti v okviru teh učnih vsebin razmišljajo tudi o tem, kaj je prav in kaj narobe, policijsko etiko pa dojamejo kot okvir, v katerem smejo delovati v poklicnem pa tudi zasebnem življenju. Treba je omeniti še usposabljanje policistov za delo v večetnični družbi, s čimer vzpodbujamo zavedanje o drugačnosti in njeno sprejemanje (nadgradnja projekta je učenje osnov romskega jezika), ter usposabljanje za prepoznavanje in obvladovanje stereotipov v večetnični družbi.
Za vse policiste v policijskih enotah poteka tudi stalno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje za izvajanje policijskih pooblastil in praktičnega postopka s samoobrambo, je dejal vodja Oddelka za organizacijo in pooblastila v Upravi uniformirane policije Robert Ferenc.
Policisti se na policijskih upravah vse leto urijo v praktičnih postopkih, pri teoretičnem delu pa se seznanjajo s primeri iz prakse. Njihovi inštruktorji jih pri tem opozarjajo na nujnost doslednega spoštovanje načel zakonitosti, strokovnosti, humanosti in sorazmernosti, še posebej pri izvajanju tistih pooblastil, s katerimi policisti na najbolj občutljiv način posegajo v pravice in svoboščine posameznika, kot so uporaba prisilnih sredstev in tista pooblastila, ki so povezana s posegi v prostost in zasebnost posameznika. Usposabljanje vsako leto vsebuje tudi različne teme s področja človekovih pravic.
Spoštovanje človekovih pravic in svoboščin v policijskih postopkih preverjamo s spremljanjem in nadziranjem dela policistov, pomemben kazalec pa so tudi pritožbe na postopke policistov. Vodje policijskih enot vse primere uporabe prisilnih sredstev temeljito preverijo, v določenih primerih, ki so praviloma povezani z nastankom hujše posledice za osebo, pa to preverja posebna komisija. Robert Ferenc je povedal, da je letno sicer tudi nekaj primerov, ko policisti pri izvajanju nalog prekoračijo svoja pooblastila, vendar dejanj s hujšimi posledicami ni bilo: "Ocenjujemo, da je glede na število izvedenih ukrepov in obseg izvajanja nalog takih primerov relativno malo, stalno pa si prizadevamo, da bi bilo stanje na področju varstva človekovih pravic in svoboščin čim boljše."
Poleg zagotavljanja pravic, ki jih mora na podlagi zakona policist zagotoviti osebi, ki ji je odvzeta prostost, posebno pozornost namenjamo prostorom za pridržanje, je še poudaril Robert Ferenc: "V zadnjih letih smo poleg novogradenj na policijskih postajah, tudi na podlagi priporočil Varuha človekovih pravic, v skladu z normativi obnovili in opremili večje število prostorov za pridržanje." Letno izdamo tudi interno publikacijo Primeri iz prakse, ki je namenjena usposabljanju policistov in ki na podlagi konkretnih primerov iz prakse obravnava izvajanje različnih policijskih pooblastil.
Namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih je v okviru današnjega predavanja poudaril, da slovenska policija že vrsto let dobro in korektno sodeluje z varuhom človekovih pravic.
Predstavniki varuhovega urada sodelujejo pri policijskem izobraževanju in na skupnih posvetih. Vsako leto obiščejo Policijsko akademijo, kjer policistom in policistkam, ki se tam izobražujejo, predstavijo naloge, vlogo in pomen varuha človekovih pravic v Sloveniji.
Varuh človekovih pravic redno obiskuje tudi policijske postaje, kjer kot od državnih institucij neodvisen organ bdi nad tem in preverja, ali policisti pri svojem delu spoštujejo pravice posameznika in skupin. Prejema namreč pobude in pritožbe prebivalcev, ki se nanašajo na policijske postopke, zato ima pravico do vpogleda v policijske prostore in dokumentacijo, do pogovora s policisti ipd., kar mu morajo policisti ob njegovem vsakokratnem obisku v policijski enoti tudi omogočiti.
Šelih je ob tej priložnosti še poudaril, da je policija na področju človekovih pravic v zadnjih letih storila velik korak naprej pri izvajanju pooblastil, kar je razvidno tudi iz letnih poročil varuha človekovih pravic. Na vse pobude se policija odziva v zakonsko določenem roku, pri čemer poskuša čimbolj upoštevati varuhova priporočila ter odpraviti ugotovljene nepravilnosti in sistemske pomanjkljivosti.
Policijska pooblastila so z zakonom določeni ukrepi, ki policistom omogočajo, da lahko učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge.
Vsako policijsko pooblastilo pomeni določen poseg v človekove pravice, zato se lahko uporabi le pod pogoji, ki so določeni v zakonu, in na način, ki je opredeljen v Pravilniku o policijskih pooblastilih. Policisti morajo pri opravljanju nalog ravnati v skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine. Te lahko omejijo le v primerih, določenih z ustavo in zakoni. Večina policijskih pooblastil je uzakonjenih v Zakonu o policiji (splošna policijska pooblastila), Zakonu o kazenskem postopku (pooblastila policistov pri preiskovanju kaznivih dejanj), Zakonu o prekrških (pooblastila policistov pri obravnavanju storilcev prekrškov), Zakonu o varnosti cestnega prometa, Zakonu o nadzoru državne meje in drugih zakonih.
Več o tem na spletni strani Policijska pooblastila