Na slovenskih in tudi evropskih cestah ostaja neprimerna oz. neprilagojena hitrost še vedno najpogostejši dejavnik za nastanek prometnih nesreč, še posebej tistih z najhujšimi poledicami, je v danes, 11. maja 2012, v izjavi za javnost povedal predstavnik Sektorja prometne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi Robert Vehovec.
Zato policija skupaj z drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami izvaja številne aktivnosti, trenutno akcijo Hitrost – počasneje je varneje. Prvi del te akcije, ki poteka že tretji dan, se bo zaključil jutri.
| Glavni namen akcije Hitrost – počasneje je varneje, ki bo letos potekala še v treh terminih (med 21. in 24. junijem, 19. in 22. julijem ter 23. in 26. avgustom), je zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti, ter predvsem zmanjšanje posledic, ki nastanejo v teh prometnih nesrečah. |
Vehovec je opozoril še na to, da so višje povprečne hitrosti značilne predvsem za obdobja lepega vremena, ko so vozne lastnosti dobre. Vozniki praviloma zaradi dobre vidljivosti, suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobijo občutek varnosti in zato se hitrosti povišajo. Hkrati se v tem obdobju na cestah pojavlja več različnih udeležencev v prometu (več je kolesarjev, voznikov motornih koles, kmetijske mehanizacije) in skupek vseh omenjenih dejavnikov negativno vpliva prometno varnost.
| V letu 2011 se je kar 40 odstotkov smrtnih prometnih nesreč zgodilo zaradi hitrosti, kar pomeni, da je v lanskem letu v teh prometnih nesrečah umrlo 56 ljudi oz. 11 več kot leto poprej, hkrati se je v teh prometnih nesrečah preko 300 ljudi hudo telesno poškodovalo. Statistika kaže, da največ prometnih nesreč zaradi hitrosti povzročijo vozniki med 18. in 34. letom starosti. |
Prometne nesreče prizadenejo predvsem posameznike in njihove družine, kar pomeni, da jim trenutek nepremišljenosti lahko zavedno spremeni življenje. Eno takšnih zgodb ima Andrej Pegan, avtor knjige Misli, ki jokajo. Pegan v knjigi opisuje svojo izkušnjo, potem ko je v prometni nesreči, ki ji je med drugim botrovala tudi prevelika hitrost, utrpel hude poškodbe glave.
"Sem Andrej Pegan, star sem 37 let. Imel sem prometno nesrečo pred petnajstimi leti in pol. Bila je huda poškodba glave. Ostale težave zdaj so fizične in psihične. Sam sem sedaj napisal knjigo, v kateri govorim o svojih vzponih in padcih, s katero bi rad ostale, ki imajo prav tako poškodbo glave ali imajo druge poškodbe, opomnil, da se z voljo in trdim delom da veliko narediti. Opozoril bi tudi objestne voznike, kako težka je pot, da se spet nazaj postaviš na svoje lastne noge."
Andrej Pegan je bil skupaj s prijateljem udeležen v prometni nesreči z osebnim vozilom. Njegov prijatelj je umrl, sam pa je utrpel hude poškodbe glave. Dejal je, da je bilo na začetku hudo. Po več dnevih kome in treh mesecih v bolnišnici je odšel v Rehabilitacijski center Soča, kjer je po enajstih dneh ponovno shodil. Danes sicer hodi, vendar pove, da ga še vedno vse boli in da z rehabilitacijo še ni zaključil. Pegan tudi vozi avto, toda zelo previdno in mirno. Pravi, da je mladost norost. Prometna nesreča, ki se je ne spomni, se je zgodila, ko je imel 22 let. Od takrat se mu je življenje popolnoma spremenilo. Pokonci ga držijo projekti, ki si jih je zastavil. Na primer, peš je obhodil Slovenijo in o tem napisal knjigo z naslovom Premagala se je in prehodila se je Slovenija. Danes svojo življenjsko zgodbo po prometni nesreči pripoveduje na šolah in fakultetah oz. povsod, kamor ga pokličejo.
Uvod v knjigi je prebral Andrej Pegan (mp3)
Vse udeležence v cestnem prometu pozivamo, da se v prometu vedejo premišljeno, odgovorno, da spoštujejo omejitve hitrosti in druga prometna pravila in s tem prispevajo svoj delež k boljši prometni varnosti.