Komisija za droge pri Združenih narodih (UNDCP) ocenjuje da je na svetu okoli 180 milijonov ljudi, ki uživajo prepovedane droge, med katerimi jih je največ tistih (144 milijonov), ki uživajo kanabis in njegove derivate, 29 milijonov uporablja ATS (amfetamin-type stimulants), 14 milijonov kokain in 13,5 milijona opijate.
Od teh je 9 milijonov tistih, ki uporabljajo heroin. Skupno število ni enako, zaradi uporabe različnih vrst drog (UNDCP, Global illicit drug trends 2001).
Evropa je že dolgo eden najbolj stabilnih trgov za preprodajo heroina, saj je po podatkih EMCDDA iz Lizbone v Evropi kar 1,5 milijona odvisnikov, večina med njimi pa je odvisna prav od heroina. Po navedbah ekspertov naj bi se evropski trg uporabnikov heroina stabiliziral, če se že ne bi zmanjšal, vendar pa dva pomembna podatka tem napovedim nasprotujeta. Na trgu, na ulicah, se namreč pojavlja čedalje bolj čist heroin, posli s preprodajo pa so tako donosni, da se na ulični sceni pojavlja čedalje več preprodajalcev drog.
Proizvodnja opija, se je po podatkih Komisije za droge pri Združenih narodih v letu 2000 zmanjšala, in sicer s 5,700 ton v letu 1999 na 4,700 ton v letu 2000. 70 % proizvodnje, je skoncentrirane na Afganistan, 23 % na Myanmar, 5 % na ostale azijske države in 2 % na latinsko ameriške države. Podatki o predvideni proizvodnji bazirajo na velikosti kmetijskih površin, na katerih je posejan mak, iz katerega pridelujejo opij in nato iz morfina heroin. Glede na dejstvo, da se iz 10 kg opija predela 1 kg heroina se ocenjujemo, da je svetovna proizvodnja heroina 479 ton. Evropi je bilo v letu 2000 zaseženih rekordnih 16.666 kg heroina, kar je skoraj 5 ton več kot v letu 1999.
Za dokončno proizvodnjo heroina je nujno potreben tudi "anhidrid ocetne kisline", ki se pri ilegalni proizvodnji uporablja kot reagent, in sicer za proizvodnjo iz morfina, ki je derivat opija. Kemikalija, ki se sicer uporablja predvsem za proizvodno barv , v usnjarski industriji in tudi drugje v kemični industriji, je praktično nenadomestljiva in nujno potrebna pri ilegalni proizvodnji heroina.
Potreba po nadzoru predhodnih sestavin in osnovnih kemikalij je bila prvič izpostavljena leta 1984 na konferenci v Rimu, na kateri so sodelovali predstavniki ZDA, Kanade in nekaterih evropskih držav. Mednarodni nadzor nad predhodnimi sestavinami pa je leta 1988 uveljavila konvencija OZN zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988, saj je dozorelo spoznanje, da brez kemikalij ni mamil. Organizacija Združenih narodov namreč meni, da so potrebni ukrepi za spremljanje določenih snovi, kot so predhodne sestavine, kemikalije in raztopine, ki se lahko uporabijo pri proizvodnji prepovedanih drog, saj se je seveda povečala dostopnost do njih in posledično tudi uporaba za ilegalno proizvodnjo tovrstnih drog in snovi.
Po uvrstitvi omenjene kemikalije se je nad trgovino z njo pričel izvajati ustrezen nadzor, da bi se preprečila dobava do tistih, ki kemikalijo uporabljajo pri ilegalni proizvodnji heroina. V primeru, da so ugotovljeni elementi "preusmerjanja", se tovrstna kemikalija zaseže.
Podatki INCB pri Združenih narodih kažejo, da so bile v svetovnem merilu zasežene naslednje količine anhidrida ocetne kisline:
1994......... 83.061 kg
1995.........129.483 kg
1996.........150.992 kg
1997...........47.778 kg
1998..........143.896 kg
1999..........355 200 kg
S podatki za leto 2000 še ne razpolagamo.
Za proizvodnjo 100 kg heroina je potrebno 250 kg anhidrida ocetne kisline.
Že v lani je bilo v Sloveniji, točneje na območju Maribora, zaseženih 9.900 kg anhidrida ocetne kisline, za katero je bilo ugotovljeno, da je bilo v Slovenijo uvožena na legalen način, naknadno pa so bili ugotovljeni elementi preusmerjanja zaradi česar je bil podan utemeljen sum, da je več oseb in sicer makedonski državljan N.N. star 41 let, in trije slovenski državljani: M.M., star 37 let, D.R., star 27 let in L.F., star 24 let, izvršilo kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Do omenjenega zasega in podane kazenske ovadbe zoper osumljence je prišlo na podlagi obvestila italijanskih varnostnih organov. V nadaljevanju kriminalistične preiskave so bila podana poročila v dopolnitev kazenske ovadbe še zoper 27. letnega slovenskega državljana B.F. in 30. letnega slovenskega državljana Z.Ž.
V četrtek, 16.6.2001 so kriminalisti UKP PU Celje, na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika izvajali hišno preiskavo v enem izmed skladišč na območju PU Celje, in sicer zaradi suma skladiščenja ukradenih predmetov. Ker najemnik prostorov ni bil prisoten, je bil v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku izveden nasilni vstop, pri čemer je bilo ugotovljeno, da se v skladišču nahaja večja količina plastičnih sodov, v katerih se nahaja anhidrid ocetne kisline.
Glede na to, da so že v lanskem letu pri izvajanju preiskovalnih ukrepov ob zasegu 9.900 kg ocetne kisline v Mariboru sodelovali tudi kriminalisti iz PU Celje, so takoj zaznali možno povezavo z mariborskim primerom, zaradi česar so z izvajanjem hišne preiskave prenehali ter o tem obvestili preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju in državnega tožilca Okrožnega državnega tožilstva v Celju. Preiskovalni sodnik je prevzel ogled kraja, pri čemer je bilo najdenih 200 sodov, v vsakem pa je bilo 50 kg anhidrida ocetne kisline in odredil zaseg in ustrezno varovanje v enem izmed podjetij na območju Celja.
V nadaljevanju kriminalistične preiskave je bilo ugotovljeno, da gre v primeru najdbe in zasega 10.000 kg omenjene kisline v Celju, za tovor, ki je bil že v letu 2000 uvožen iz Italije nato pa je bil skladiščen v prostorih, kjer je bil tudi najden in zasežen.
Osumljenec, 30.letni B.F., zoper katerega bo podana kazenska ovadba oz. poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe po členu 196/III, je nedvomno vedel, da je anhidrid ocetne kisline namenjen za ilegalno proizvodnjo heroina in je pri izvedbi posla ravnal tako, da je iz njegovega ravnanja moč ugotoviti elemente preusmerjanja z namenom zakrivanja sledi za anhidridom ocetne kisline.
Prav tako bo zoper osumljenca podana tudi kazenska ovadba zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja protipravnega odlaganja nevarnih snovi po 336. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije, saj je bilo skladiščenje o kisline izvajano v nasprotju s predpisi.
Pošiljka je bila po vsej verjetnosti namenjena v države, za katere je znano, da se v ilegalnih laboratorijih s pomočjo nujno potrebnega anhidrida ocetne kisline predeluje morfin v heroin.
Zasežena količina bi zadostovala za ilegalno proizvodnjo 4000 kg heroina v kolikor bi bila v te namene dejansko tudi uporabljena.
Kriminalistična policija nadaljuje z delom pri raziskavi opisanega kaznivega dejanja, pri čemer smo se že povezali tudi s tujimi varnostnimi organi.
Informacijo so pripravili v Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave.
Anita LESKOVEC SEDMAK