Včeraj, 21. junija 2005, je v prostorih Muzeja novejše zgodovine v. d. generalnega direktorja policije dr. Bojan Potočnik odprl razstavo Muzeja slovenske policije, ki je bil skoraj štiri leta zaprt, vendar njegova dejavnost kljub temu ni zamrla.
Kustosinja pri slovenski policiji Biserka Debeljak, direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman in v. d. generalnega direktorja policije dr. Bojan Potočnik.
Zbirke in stalne razstave Muzeja slovenske policije so gostovale v številnih muzejih in galerijah. Razstava Muzeja slovenske policije, ki so se je poleg predstavnikov ministrstva za notranje zadeve in vodstva slovenske policije udeležili tudi številni drugi gostje, je prvič gostovala v Muzeju novejše zgodovine, kar pomeni še dodatno težnjo k ponovnemu odprtju Muzeja slovenske policije, kajti njegovo veliko zanimanje je potrjevalo iz leta v leto večje število obiskovalcev.
Začetki Muzeja slovenske policije segajo v leto 1920. V njem je bilo zbrano gradivo o kriminaliteti v Sloveniji, slovenski kriminalistiki, izvrševanju kazenskih sankcij in razvoju organov za notranje zadeve. Muzejski oddelki so se širili z novimi zbirkami in dopolnjevali z aktualnimi primeri kaznivih dejanj, njihovim odkrivanjem, preiskovanjem in dokazovanjem krivde, s prikazom zgodovine organov za notranje zadeve v oddelkih o zaščiti narodnoosvobodilnega gibanja in o razvoju varnostnega sistema v tematskih in priložnostnih razstavah, s prikazom dela Centra za forenzične preiskave, s prevzgojnimi ukrepi za mlade, ki so krenili na kriva pota ter bogato penološko zbirko izvrševanja kazenskih sankcij. Zgodovinske zbirke pa so prikazovale poznavanje dejavnosti organov za notranje zadeve v nekaterih obdobjih slovenske zgodovine.
Vsebinsko bogate zbirke muzeja so bile pripomoček pri predmetih kriminalistike, kazenskega prava, zakona o kazenskem postopku, zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in spoznavanju zgodovine organov za notranje zadeve kot predhodnice današnjega varnostnega sistema.
Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali razstavljene eksponate
Muzej slovenske policije je bil namenjen kandidatom za policiste, študentom policijsko-varnostne, pravne in medicinske fakultete, študentom fakultete za družbene vede, etnologije na filozofski fakulteti, penologom, socialnim delavcem, defektologom in vsem, ki so se pri svojem delu srečevali s tematiko muzejskih zbirk.
Od osamosvojitve dalje je bil muzej zanimiv in koristen tudi za širšo javnost. Dijaki in maturantje so se lahko poučili o nevarnostih v vsakdanjem življenju in se začeli obnašati bolj preventivno in zato tudi varneje. Če želimo preprečiti kriminal skupaj, je dobro nekaj vedeti tudi o delu policije, saj le tako lahko vzpostavimo partnerski odnos pri zagotavljanju varnosti. Poleg zavedanja, da je kriminaliteta v porastu, da se pojavljajo nove, nasilnejše oblike kriminalne dejavnosti, se obiskovalci lahko seznanijo s konkretnimi kaznivimi dejanji.
Razstavljeni eksponati
"Muzej slovenske policije s številnimi primeri kaznivih dejanj klasične in gospodarske kriminalitete ter zlorabe drog prav gotovo lahko prispeva k zavedanju o nevarnostih in varnejšemu načinu življenja. Ne nazadnje so tudi rezultati dela policije, pravosodnih organov, predvsem tožilstev in sodišč ter Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij vidni pri vseh prikazanih kaznivih dejanjih. Zaradi opisanih razlogov bi moralo prevladati prepričanje, da je muzej treba ohraniti in ga odpreti za javnost," je v slavnostnem govoru povedal v. d. generalnega direktorja policije dr. Bojan Potočnik in poudaril, da se bo vodstvo slovenske policije skupaj z vodstvom Muzeja novejše zgodovine zavzelo za iskanje rešitve za njegovo nadaljnje delovanje ter se ob tej priložnosti zahvalil Muzeju novejše zgodovine za vsa konzervatorska in restavratorska dela kot tudi za strokovno pomoč in sodelovanje pri dogovorih za dokončno rešitev obstoja Muzeja slovenske policije.
Sektor za odnose z javnostmi