Sorodne objave

 

Operativno komunikacijski center PU Maribor je bil 25. decembra 2020 ob 16.35 po telefonu obveščen o poskusu umora, ki se je zgodil v vasi v okolici Ptuja. Temu klicu je sledilo še več telefonskih klicev o tem nasilnem dejanju in obvestilo, da se je storilec odpeljal s kraja.

IMG 5747

Video novinarske konference: Dosedanje ugotovitve kriminalistične preiskave trojnega umora v okolici Ptuja sta predstavila Beno Meglič, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Maribor, in Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.

Zvočni posnetek izjave Bena Megliča

Zvočni posnetek izjave Roberta Tekavca

Prva policijska patrulja je na kraj prispela ob 16.44 in pred stanovanjsko hišo našla ranjeno 58-letno žensko, ki so ji sosedje že nudili prvo pomoč. Pri izvedbi prvih nujnih ukrepov sta policista še ugotovila, da so sosedje že pred njunim prihodom v tej stanovanjski hiši opazili 61-letnega moškega, ki ni kazal znakov življenja.

Reševalci Zdravstvenega doma Ptuj so ob prihodu nudili prvo pomoč 58-letnici, medtem ko moškemu, ki je obležal na tleh dnevne sobe, žal ni bilo več pomoči. Zatem so v sosednji hiši našli še ranjeno 35-letno žensko, ki je takrat še kazala znake življenja. Takoj so pričeli z oživljanjem, a je žal izgubila življenje. Hudo poškodovano 58-letno žensko so odpeljali v Splošno bolnišnico na Ptuju, kjer je kmalu zaradi hudih poškodb, umrla.

Ob 16.50 so policisti v isti vasi izsledili osumljenčevo vozilo. Ob tem so slišali vpitje iz bližnje stanovanjske hiše, v njej pa so opazili osumljenega 35-letnega moškega z nožem v rokah. V trenutku, ko so mu policisti ukazali, da naj odloži nož, se je osumljeni z njim porezal po vratu, zatem pa je na ponovni ukaz policistov nož odvrgel na tla. Pri uporabi prisilnih sredstev se je policistom uprl, a so ga obvladali in vklenili, nato pa so mu skupaj s stanovalcem hiše nudili prvo pomoč do prihoda reševalcev Zdravstvenega doma Maribor. Osumljeni je bil odpeljan v UKC Maribor, kjer je bil po operativnem posegu hospitaliziran.

IMG 5721

Beno Meglič, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Maribor

Z navedenimi ugotovitvami sta bili seznanjeni dežurna preiskovalna sodnica iz OS na Ptuju in dežurna okrožna državna tožilka iz ODT na Ptuju, ki sta prišli na kraj. Za pokojne je dežurna preiskovalna sodnica odredila sodne obdukcije, oglede krajev kaznivih dejanj pa je prepustila policiji.

Pri ogledih krajev kaznivih dejanj in z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je osumljenec opisanih kaznivih dejanj 35-letni nekdanji zunajzakonski partner 35-letne žrtve, drugi dve žrtvi pa sta njena starša.

Osumljenec in 35-letnica sta dlje časa živela v zunajzakonski skupnosti in si v neposredni bližini njenih staršev zgradila hišo ter se v lanskem letu tja tudi odselila. Osumljeni je imel težave s prekomernim uživanjem alkohola, ki pa so se v zadnjem času stopnjevale. Zvezo sta večkrat prekinila. Pred približno enim mesecem se je umorjena partnerka z otrokom dokončno odselila k svojim staršem v neposredni bližini. Po razpadu zunajzakonske zveze se je z nekdanjo partnerico večkrat sprl zaradi delitve skupnega premoženja in skrbi nad otrokom. Osumljeni je v zadnjih dveh mesecih nadaljeval z intenzivno zlorabo alkohola. Novembra mu je bil zaradi vožnje pod vplivom alkohola v cestnem prometu izdan plačilni nalog.

27. novembra 2020 smo na OKC prejeli prijavo 58-letnice zaradi kršitve javnega reda in miru. Patrulja je na kraju ugotovila, da je prišlo do verbalnega spora med partnerjema. Po zbranih obvestilih od prijaviteljev in vpletenih ni bilo zaznanih drugih kršitev, zato je policija o tem dogodku s poročilom obvestila CSD Spodnje Podravje – Enoto Ptuj. Konec decembra so policisti PP Ptuj na podlagi elektronskega sporočila o težavah v družini opravili več razgovorov. Tudi pri tem niso bili ugotovljeni elementi prekrškov ali kaznivih dejanj, ki se preganjajo na predlog oškodovanca ali po uradni dolžnosti. S tem tudi niso bili izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih bi lahko moškemu izrekli prepoved približevanja. Osumljeni tudi v preteklosti nikoli ni bil obravnavan zaradi kršitev javnega reda in miru ali kaznivih dejanj.

35-letnica se je 25. decembra, nekaj minut pred 16.30, vrnila v njuno hišo. Sledil je prepir, med katerim jo je osumljeni večkrat zabodel. Takoj za tem je odšel še v stanovanjsko hišo njenih staršev in večkrat zabodel tudi njiju.

Ugotovljeno je bilo, da je navedena kazniva dejanja storil iz brezobzirnega maščevanja.

Zaradi utemeljenega suma storitve treh kaznivih dejanj umora po 116 čl. Kazenskega zakonika je bila osumljenemu 28. decembra ob 12. uri v UKC Maribor odvzeta prostost, nato pa je bil istega dne ob 13.30 po odpustu iz UKC Maribor s kazensko ovadbo priveden k dežurni preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je po zaslišanju zoper njega odredila pripor.

Za kaznivo dejanje umora iz brezobzirnega maščevanja je predpisana zaporna kazen najmanj petnajstih let. Lahko pa sodišče izreče enotno kazen dosmrtnega zapora, če je za dve ali več kaznivih dejanj umora v steku določilo kazen zapora tridesetih let.

Kriminalisti so v dneh od storitve kaznivega dejanja izvajali vrsto kriminalistično tehničnih opravil in aktivnosti po določilih Zakona o kazenskem postopku. V obravnavanem primeru je bilo namreč potrebno zavarovati in ovrednotiti večje število zavarovanih podatkov iz elektronskih naprav ter jih primerjati z zbranimi obvestili in dokazi. Prav tako je bilo potrebno pridobiti dokumentacijo o obravnavah s strani pristojnega CSD in opraviti preiskavo osebnega avtomobila.

Vse navedene aktivnosti so tekle vzporedno z odvzemom prostosti in privedbo k preiskovalni sodnici ter tudi po privedbi. S kriminalistično preiskavo še nadaljujemo in bomo po vseh zbranih obvestilih in dokazih s poročilom v dopolnitev kazenske ovadbe obvestili pristojno ODT na Ptuju.

IMG 5745

Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi

Pozivamo vse, sorodnike, znance, sodelavce, predvsem pa sosede, da v primeru zaznanega nasilja, le tega prijavite

Nasilje v družini, nad ženskami in otroci je eno najbolj razširjenih in škodljivih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker se dogaja za zaprtimi vrati, pogosto tudi ni zaznano ali pa je zaznano prepozno. Razlogi, zakaj nasilje ni prijavljeno, so različni: stigma, strah, sram ali občutek ponižanja. Žrtve nasilja v družini, ki so v nasilnem odnosu pogosto izolirane, tudi življenjsko ogrožene, same težko pokličejo ali poiščejo pomoč.

Leto 2020 je zaznamovala epidemija novega koronavirusa. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa smo ostajali in še ostajamo več doma, v krogu ožjih družinskih članov. To je za vse nas sicer priložnost, da si vzamemo čas zase, za svoje bližnje in da utrdimo vezi. Seveda pa to ne velja za žrtve nasilja v družini, ki so namreč doma še bolj izpostavljene grožnjam, nasilju, zlorabam, še težje pa poiščejo pomoč.

V policiji smo zaradi tega v letu 2020 preko različnih medijev, družbenih omrežij in internetnih strani, na različne načine ozaveščali o nasilju v družini in ljudi pozivali, da ob zaznavi nasilja, le to-prijavijo. Zadnjo tako objavo smo objavili ravno na predbožični dan, ko smo pozvali vse sorodnike, znance, sodelavce, predvsem pa sosede, da v primeru zaznave nasilja, le to prijavijo na telefonsko številko 113 ali na anonimni telefon 080 1200 in tako pomagajo tistim, ki si zaradi različnih oblik nasilja ne morejo.

Pogosto se po tragediji, kot je bila zadnja, razširijo različne informacije, kaj vse se je v neki družini dogajalo, kakšen je bil osumljeni, kakšne težave so bile in kako bi to lahko preprečili. Policija lahko vstopi v družino samo, ko ima za to zakonske pogoje in lahko ukrepa, če obstaja sum storitve kaznivega dejanja in če ta sum v preiskavi po vseh zbranih obvestilih tudi utemelji. Za to potrebujemo dokaze in izjave tistih, ki o tem karkoli vedo. Slednje ima izreden pomen, saj žrtev ni več sama, sporočilo pa jasno, da javnost nasilja nikakor ne podpira in da bomo skupaj naredili vse, da bomo nasilje preprečili.

V policiji ves čas stremimo k izboljšanju zakonodaje na področju nasilja v družini, nedavno sprejeta zakonodaja stremi predvsem k izboljšanju pravic žrtve, njeni zaščiti in obveščenosti, kot novost pa je tudi izdelava individualne ocene ogroženosti žrtve kaznivega dejanja. Slednja je sestavljena prav z dejstvi in okoliščinami, ki jih policisti ugotovijo z zbiranjem obvestil sprva od žrtve, kasneje pa od njenih sorodnikov, raznih inštitucij, nevladnih organizacij in seveda od okolice, sosedov, šole in drugih.

Na koncu ponovno pozivamo vse, da v primeru zaznave nasilja, le tega prijavite. Policija sama navadno nasilja ne zazna in ga ne more zaznati, bomo pa se odzvali na vsak klic, na vsako prijavo nasilja v družini in bomo tudi ustrezno ukrepali ob pomoči vseh tistih, ki so nasilje zaznali.

Statistični podatki

V policiji smo v letu 2020 do vključno z 28. decembra 2020 obravnavali 1.450 kaznivih dejanj Nasilja v družini, za katere je bila podana kazenska ovadba, kar je 10,4 % več kot v primerjalnem obdobju leta 2019, ko smo jih obravnavali 1.314.

V istem obdobju leta 2020 smo obravnavali 1.286 prekrškov z elementi nasilja v družini, kar je 3,3 % manj kot v primerjalnem obdobju leta 2019, ko smo jih obravnavali 1.330.

V letu 2020 smo skupno izrekli 969 prepovedi približevanja, kar je 4,2 % manj kot lansko leto, ko smo jih izrekli 1.012. V večini je ukrep prepovedi približevanja izrečen zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, prav tako v večini primerov sodišče ukrep policije potrdi in podaljša na 15 dni. V istem obdobju smo leta 2020 obravnavali 426 kršitev prepovedi približevanja, kar je 2,3 % manj kot lansko leto, ko smo jih obravnavali 436.

Ob hujšem nasilju v družini in ponovitveni nevarnosti lahko policija osumljenega tudi pridrži po Zakonu o kazenskem postopku in ga privede k preiskovalnemu sodniku, ki zoper njega lahko odredi pripor. Policija je v letošnjem letu obravnavala 13 kaznivih dejanj umora ali uboja ali poskusa v 7 dogodkih, povezanih z partnerskim odnosom ali družinsko skupnostjo.