Slovenska policija je že osmo leto zapored uspešno sodelovala v Europolovi mednarodni operaciji (EMMA 8), namenjeni boju proti denarnim mulam, ki nezakonito prejemajo denarna sredstva, povezana predvsem z računalniško kriminaliteto.
Letošnja akcija pod nazivom Boj proti denarnim mulam (ang. The European Money Mule Action - EMMA 8) je potekala od 15. septembra do 30. novembra 2022.
V njej so poleg Slovenije sodelovali varnostni organi iz 25 držav, med katerimi so tudi ZDA, Avstralija, Kolumbija, Hongkong, Singapur in Švica. V Sloveniji se je iniciativi na področju ozaveščanja javnosti, poleg rednega sodelovanja med letom, pridružilo tudi Združenje bank Slovenije.
Večje število spletnih goljufij, povezanih z denarnimi mulami, tudi v Sloveniji
Slovenska policija je v zadnjem obdobju obravnavala večje število kaznivih dejanj spletnih goljufij, ki so tesno povezane z denarnimi mulami. Denarne mule so namreč osebe, ki na svoje transakcijske račune prejmejo nakazila denarnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, v največji meri računalniške kriminalitete, kot so vdori v informacijske sisteme in različne oblike spletnih goljufij (CEO – direktorske goljufije, BEC - goljufije, povezane s prestrezanjem elektronske poslovne korespondence, nigerijske in ljubezenske goljufije, investicijska vlaganja v lažne spletne platforme ipd.).
V celotni operaciji identificirali 8.755 in prijeli 2.469 denarnih mul
Po podatkih Europola je bilo v celotni operaciji skupno identificiranih 8.755 denarnih mul, od tega je bilo prijetih 2.469 denarnih mul. V sodelovanju z organizacijo evropskega bančnega sektorja (EBF) je bilo zaznanih 4.089 goljufivih transakcij, s čimer so uspešno preprečili nastanek za okoli 17,5 milijona evrov škode.
Slovenska policija preiskovala 206 zadev in identificirala 266 denarnih mul
Slovenska policija je preiskovala 206 zadev, v katerih so bile identificirane denarne mule, zaradi utemeljitve elementov večjega številka kaznivih dejanj goljufije (211. člen Kazenskega zakonika), napada na informacijske sisteme (221. člen KZ-1) in pranja denarja (245. člen KZ-1). Nekatere preiskave so se začele že pred začetkom navedene operacije, vendar so se poostrene aktivnosti policije, predvsem v smislu mednarodnega policijskega sodelovanja, izvajale v času operacije.
V preiskavah slovenske policije je bilo skupno identificiranih 266 denarnih mul (na območju Slovenije in v tujini), ki so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, v skupni višini več kot 7,2 milijona evrov. Policija je v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja, slovenskimi bankami in tujimi varnostnimi organi uspela začasno zaustaviti in preprečiti oškodovanja slovenskih in tujih fizičnih in pravnih oseb za nekaj več kot 1,8 milijona evrov.
V času preiskav je slovenska policija izvedla 47 zaslišanj osumljencev in opravila 12 hišnih preiskav, prav tako smo prijeli 9 storilcev ter podali 46 pobud za mednarodno pravno pomoč in 21 evropskih preiskovalnih nalogov.
Večinoma gre za denarne mule, ki delujejo v tujini in neupravičeno prejemajo sredstva na škodo slovenskih državljanov
Pojasnjujemo, da gre v večini primerov za denarne mule v tujini, ki so na svoj transakcijski račun neupravičeno prejele sredstva, ta pa izvirajo iz kaznivih dejanj, povezanih s spletnimi goljufijami na škodo slovenskih fizičnih in pravnih oseb.
Uspešnost tovrstnih preiskav je v veliki meri odvisna od časa, ki je pretekel od izvršitve transakcije do zaznave oškodovanca, da gre za kaznivo dejanje, in njegove prijave na policijo. Prav tako pa je veliko odvisno od zakonodajnih ureditev posameznih držav ter dobrega mednarodnega policijskega sodelovanja, ki se krepi prav s tovrstnimi skupnimi akcijami.
V nekaterih primerih so bili denarne mule tudi državljani Slovenije
Obravnavani so bili tudi primeri, ko so bili denarne mule slovenski državljani. V zvezi s tem občane opozarjamo, da lahko, če niso pozorni, hitro postanejo denarna mula tudi sami. Na primer, če posredujete številko transakcijskega računa neznani osebi na internetu, ki v nadaljevanju na vaš račun nakaže denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, lahko postanete denarna mula.
Da ne bi postali denarna mula tudi sami, upoštevajte nekaj nasvetov policijeZavedati se je treba dejstva, da lahko posameznik postane storilec kaznivega dejanja pranja denarja, če na svoj bančni račun prejme denarna sredstva, za katera ve ali pa bi moral in mogel vedeti, da so bila pridobljena s kaznivimi dejanji, nato pa jih na zahtevo take osebe prenakaže na drug transakcijski račun ali jih dvigne v gotovini, jih uporabi pri gospodarski dejavnosti, s temi dejanji zakrije izvor sredstev ter onemogoči vračilo ukradenih sredstev oškodovancu. Policisti vam svetujemo previdnost:
Pomembno! Ne sprejemajte denarja na svoj transakcijski račun od oseb ali poslovnih subjektov, s katerimi nimate nobenega poslovnega ali drugega sodelovanja. Obvestite policijo. Če ugotovite, da ste že denarna mula, zadevo nemudoma prijavite policiji. Tudi če je denarna mula nekdo, ki ga poznate, ga opozorite na posledice takšnih dejanj in mu svetujte, naj o tem čimprej obvesti policijo. |
"Nevednost ni izgovor!" opozarjajo na Europolu, kjer so pripravili dodatne informacije in opozorila o denarnih mulah: #DontBeaMule
Povezane vsebine
2 469 money mules arrested in worldwide crackdown against money laundering
