V obdobju od 22. maja do 2. avgusta 2023 je bilo v Mariboru izvršenih več ropov v trgovine, trafike, lekarne in denarne ustanove. Mariborski policisti in kriminalisti so na podlagi številnih ogledov krajev kaznivih dejanj, zavarovanih najdenih sledi in predmetov ter več kot sto razgovorov z različnimi osebami uspešno odkrili storilca najmanj petih ropov. Po prijetju so 44-letnega osumljenca teh kaznivih dejanj v petek, 25. avgusta 2023, privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zanj odredil pripor.
Več informacij o tem je podal Darko Nerat, vodja Oddelka za splošno kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije na Policijski upravi Maribor (na fotografiji levo).
Zvočni posnetek izjave Darka Nerata
Prijetje osumljenca v Slovenski Bistrici izvedli pripadniki Specialne enote
Kot je Darko Nerat pojasnil na današnji novinarski konferenci, je osumljenec slovenski državljan brez stalnega bivališča, ki je zadnjih nekaj mesecev neprijavljen prebival in živel na območju občine Slovenska Bistrica. Tam so mu zaradi nevarnosti, da je oborožen in da se bo prijetju upiral, policisti Specialne enote 24. avgusta zgodaj zjutraj odvzeli prostost, odrejeno pa mu je bilo tudi pridržanje.
Med kasnejšo hišno preiskavo smo mariborski kriminalisti našli in zasegli pištolo, za katero sumimo, da je bila uporabljena pri storitvi teh ropov. Pri kriminalistično-tehničnem pregledu orožja smo ugotovili, da gre za zračno pištolo, ki je imitacija pravega orožja. Zasegli smo tudi druge predmete – oblačila in obutev, med njimi tudi ovratno ruto, ki je bila najverjetneje prav tako uporabljena med izvrševanjem kaznivih dejanj.
Vseh pet ropov je osumljenec izvršil nad prodajalkami v Mariboru, in sicer 22. maja v trafiki na Pobrežju, 21. junija v trafiki na Gosposvetski cesti, 23. junija v trgovini na Taboru, 4. julija v marketu na Pobrežju in 2. avgusta v lekarni Maribor, na Gosposvetski. Pri teh kaznivih dejanjih si je protipravno prilastil skoraj 15.000 evrov.
Do odkritja storilca je pripeljala intenzivna kriminalistična preiskava, v okviru katere smo opravili tudi več kot sto razgovorov
Policisti in kriminalisti smo o ropih vodili intenzivno kriminalistično preiskavo in osumljenca uspešno izsledili. Preiskava je obsegala zelo veliko izvedenih policijskih pooblastil in ukrepov, med drugim več kot sto razgovorov, zavarovanje številnih sledov pri ogledih krajev teh dejanj, veliko količino zaseženih predmetov in posnetkov videonadzornih sistemov, izdelavo fotorobota in številne poostrene nadzore, ki smo jih praktično več kot en mesec s policisti in kriminalisti različnih policijskih enot izvajali na območju Maribora.
Osumljenec je že bil obravnavan zaradi kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete. V letu 2016 je bil zaradi ropa že pravnomočno obsojen. Obstajajo tudi utemeljeni razlogi za sum, da je v navedenem obdobju storil še vsaj dva ropa, zato s preiskovanjem teh dejanj intenzivno nadaljujemo.
Na območju PU Maribor smo lani obravnavali 15 ropov (31 v letu 2021), katerih preiskanost je znašala 60 odstotkov (77,4 odstotka v letu 2021).
Ropi so najhujše premoženjsko kaznivo dejanje. Njihovo število ropov v Sloveniji v zadnjih letih sicer upada
Ropi predstavljajo hudo obliko nasilnega kaznivega dejanja, saj so najhujše premoženjsko kaznivo dejanje, pri katerem storilec k žrtvi pristopi z grožnjo, ki jo lahko izrazi tudi z orožjem ali drugim nevarnim predmetom. Ropi so kazniva dejanja, ki ljudi oziroma žrtve prizadenejo premoženjsko, hkrati pa zaradi izražene grožnje zmanjšujejo občutek varnosti v skupnosti.
Kaznivo dejanje ropa je opredeljeno v 206. členu Kazenskega zakonika, zanj pa je predpisana kazen zapora od enega do desetih let. Če rop izvršita dve osebi ali več, je zagrožena zaporna kazen v trajanju od enega do petnajstih let.
Najpogosteje so ropi izvršeni na ulicah, cestah, parkiriščih in javnih površinah. V teh primerih gre za t. i. ulične rope, kjer posameznik ali skupina storilcev od oškodovanca s silo ali grožnjo zahtevajo denar, mobilni telefon, osebne predmete ... Drugo najpogostejše prizorišče ropov so trgovine in različne prodajalne, ostala prizorišča so manj pogosta. Ropov v finančne institucije, kot so banke, pošte in hranilnice, je na letni ravni razmeroma malo. Tudi v Sloveniji občasno zaznavamo tuje storilce, ki so tudi člani širših organiziranih kriminalnih združb. Tako smo v preteklih letih obravnavali kar nekaj ropov pošt, zlatarn, urarn in draguljarn, predvsem v večjih mestih, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili storilci z območja Balkana.
Število ropov je v zadnjih letih v upadu in je bilo v letu 2022 najmanjše v zadnjih trinajstih letih. Takrat je bilo v Sloveniji izvršenih 141 ropov, preiskanost pa je bila približno 55-odstotna. V letu 2023 beležimo manjše povečanje števila ropov, in sicer jih je bilo do 24. avgusta 2023 izvršenih 120.
Več o tem: Število obravnavanih ropov po posameznih policijskih upravah v zadnjih petih letih – statistični podatki (tabela)
Kako ravnati ob ropu?
Ne glede na to, ali gre za t. i. ulični rop ali pa za rop pošte ali draguljarne, mora žrtev ali zgolj naključna priča upoštevati nekaj preventivnih nasvetov, saj je grožnja z orožjem ali drugim nevarnim predmetom resnejša od morebitne škode zaradi odtujenih predmetov. Oškodovanec oziroma žrtev ali morebitni drugi, ki bi bili prisotni, naj najprej poskrbijo za osebno varnost in naj ne reagirajo pretirano pogumno, še posebej, če je ropar fizično močnejši, oborožen ali če je roparjev več. Bolje je slediti navodilom roparjev in se ne upirati.
Takoj po dejanju pokličite policijo. Žrtve, priče ali drugi naključni prisotni lahko policiji lahko pri izsleditvi roparja pomagajo, če si dobro zapomnijo ali zapišejo čim več informacij o ropu in storilcu:
- osebni opis sumljivih oseb (spol, starost, velikost, obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, govora in drugo),
- registrsko številko, barvo, znamko in tip vozila,
- smer, kamor so roparji pobegnili,
- morebitne druge zaznane posebnosti.
Upoštevajte še, da se do prihoda policije na kraju ne sme ničesar premikati in pospravljati, da s tem ne bi uničili koristnih sledi, ki bi lahko pripomogle k odkritju storilca.