Policija vsako leto, ob prihajajočih božično-novoletnih praznikih obravnava več premoženjskih kaznivih dejanj. Storilci namreč za izvrševanje kaznivih dejanj izkoriščajo različne okoliščine, na katere moramo biti še posebej pozorni, zato poskrbite za svojo varnost in varnost svojega premoženja. Odlične priložnosti za tatove so na primer gneča v nakupovalnih središčih, ko imajo ljudje pri sebi tudi večje količine gotovine. Priložnosti za tatvine so tudi zbiranja na različnih prireditvah na prostem, ko ljudje niso pozorni na svoje predmete. Ali pa denimo daljša odsotnost z doma, saj v prazničnem času pogosteje odpotujemo ali obiskujemo sorodnike in prijatelje. Vsak posameznik lahko s preventivnim in samozaščitnim obnašanjem stori največ za svojo varnost in varnost svojega premoženja.

Kako poskrbeti za varnost v prazničnem decembru, so na današnji novinarski konferenci svetovali mag. Petra Stušek iz Zavoda Turizem Ljubljana, Matija Breznik iz Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana, Irfan Beganović, pomočnik komandirja na Policijski postaji Ljubljana Center, in Roman Fortuna, vodja Mestnega redarstva Občine Ljubljana.

Pazite na svoje stvari

Na javnih zbiranjih na prostem, v javnih prevoznih sredstvih, na sejmih, zabavah ali drugih krajih, kjer je veliko ljudi, pazite na osebne predmete in jih ne puščate na vidnih mestih brez nadzora.

Telefone in denarnice shranite v notranjih žepih jaken, ki naj bodo zapete. Tudi torbice, v katerih so telefon, denarnica in drugi predmeti, naj bodo vedno zaprte. Tako vas bodo žeparji težje okradli.

Med obiski lokalov, trgovin in na ulici ne razkazujte denarja

Ne postanite žrtev žeparjev

Slovenija sicer ni žeparski raj in tudi v svetovnem merilu velja za varno državo, kljub temu pa bodo z množičnim obiskom turistov v Sloveniji ali slovenskih turistov na tujem, aktualna tudi ta kazniva dejanja.

Za žeparjenje so najbolj kritična mesta, kjer se zadržujejo večje skupine turistov oziroma kjer je gneča, in čas, ko si ti ogledujejo znamenitosti, se fotografirajo, pa tudi trgovine, gostinski lokali itd.

V preteklosti so te oblike kaznivih dejanj izvrševali posamezniki. Žeparili so predvsem v gneči na vlakih, avtobusih in večjih javnih prireditvah. Danes pa se ta kazniva dejanja večinoma izvršujejo v skupinah, organizirano in z razdeljenimi vlogami storilcev. Običajno sodelujejo dva do trije storilci. Lahko jih je tudi več. Eden opazuje, drugi prekrije napaden predmet (npr. nahrbtnik), tretji izvrši tatvino, četrti pa takoj prevzame odtujene predmete. Predvsem so to denarnice, aktualen pa je denar, največkrat euri in dolarji. Manj pogosto so odtujijo tudi druge valute, ker jih je za unovčenje potrebno menjati. Žeparsko tatvino lahko izvrši tudi že en sam storilec in ni nujno, da jih je več.

Ko storilci iz denarnice izmaknejo gotovino, denarnico običajno odvržejo, bodisi v reko, koš ali grmovje in je precej primerov, ko se ti predmeti po tatvini najdejo, v denarnici pa manjka samo denar.

Storilci pri žeparjenju delujejo zelo neopazno in neslišno, zato žrtev pogosto sploh ne ve, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje in velikokrat mislijo, da so predmet nekje izgubili. Žrtev kontakta storilca dejansko ne zazna. Zato lahko prihaja tudi do primerov, ko dejanja niso prijavljena policiji.

V zaznanih primerih so bile v teh kaznivih dejanjih kot storilke identificirane predvsem ženske, ki so se pomešale v skupine turistov pri ogledu turističnih znamenitosti, v trgovinah ali gostinskih lokalih. Aktualne so lokacije na prostem in v notranjih prostorih, ki so javno dostopne in omogočajo hiter pobeg ter določeno mero prikritega delovanja.

Kako poteka žeparjenje?

• Žeparji se običajno pojavljajo tam, kjer je gneča.
• Izkoriščajo učinek presenečenja. Ne uporabljajo sile ali grožnje.
• Oškodovancem se priključijo v gibanju ali v mirovanju in zelo neopazno, največkrat od zadaj.
• Dajejo prepričljiv videz, kot da so dejansko del skupine in se nekaj časa zadržujejo v skupini.
• Uporabljajo različne priročne stvari za hkratno zakrivanje svojega početja in predmetov, iz katerih potem kradejo. Uporabljajo npr. dežnike, zemljevide, rute in to razgrnejo nad nahrbtnik ali kakšno drugo stvar, da njihove roke niso vidne, nato pa izvršijo tatvino.
• Največkrat kradejo iz torbic (ženskih, opasnih), nahrbtnikov in zunanjih žepov. Dejanje izvršijo tako, da zelo »nežno« sežejo vanje.
• Redko kradejo, ko je žrtev v mirovanju. Običajno žeparsko tatvino izvršijo, ko se žrtev giblje, ker ta tako manj čuti dotikanje njenih stvari. Žrtev kontakta storilca ne zazna.
• Sproti spreminjajo svoj izgled z menjavo oblačil in v kratkem času lahko izvršijo več tatvin.
• V splošnem so pri izvršenih žeparskih tatvinah na prostem žrtve v veliki večini predvsem tuji turisti, na avtobusih pa predvsem slovenski državljani in pretežno starejše osebe.
• Storilci so največkrat tujci, predvsem Romuni in Bolgari ter državljani iz bivših jugoslovanskih republik.
• Tovrstne tatvine je mogoče preprečiti že z določenimi samozaščitnimi ukrepi:
  • bodite pozorni na svojo lastnino,
  • denar naj se nosi v notranjih žepih ali v denarnicah okolici vrati in pod oblačili,
  • pri prenosu večje vsote denarja naj bo ta shranjen na več različnih mestih (npr. del v denarnici, del v žepu itd.)
  • v nahrbtnikih naj ne bo vrednih stvari, pri gibanju v skupini pa naj se zaprt nosi spredaj,
  • bančne kartice in PIN številke naj ne bodo shranjene skupaj,
  • opasne torbice naj bodo ves čas pod nazorom,
  • v torbah, ki se nosijo preko rame, ali v nahrbtnikih naj ne bo gotovine, dokumentov itd.

Ne postanite žrtev roparja

V večernem in nočnem času se izogibajte temačnim in praznim ulicam, kjer bi lahko postali žrtve drznih tatvin in ropov.

Če postanete žrtev ropa, se ne spuščajte v konflikt z napadalcem, saj so storilci pogosto agresivni in bodo uporabili silo za izvršitev oziroma dokončanje dejanja. Glasno kričanje "na pomoč" bo pritegnilo pozornost bližnjih stanovalcev in drugih ljudi, kar lahko pripomore k prijetju storilca.

Previdno pri uporabi bankomatov in plačilnih kartic

Zaradi večje uporabe bankomatov v času praznikov je tudi večja nevarnost zlorab negotovinskih plačilnih sredstev. Ena izmed njih je namestitev skimming naprav ali pasti za denar (cashtrapping) na bankomatih.

Svetujemo, da pri uporabi plačilnih kartic na bančnih avtomatih upoštevate osnovna pravila za varno poslovanje s karticami.

Pred uporabo bankomata je dobro, da:

• ste pozorni na sumljive osebe v bližini,
• pregledate bankomat, preden ga uporabite
• prekrijete vtipkano PIN številko,
• uporabljate SMS obveščanje o opravljenih transakcijah.

Celoten dvig gotovine opravite pazljivo in nemudoma pospravite gotovino.

Previdni bodite tudi pri plačevanju z gotovino

Najpogosteje lahko pričakujemo, da se na stojnicah in božičnem sejmu pojavijo unovčitve ponarejenih bankovcev za 20 oz. 50 evrov, redkeje pa ponarejenih bankovcev za 100 ali celo 200 oz. 500 evrov.

Pri prepoznavanju ponarejenih bankovcev v zgornjih apoenih je treba biti pozoren predvsem na:

• kakovost papirja - pri tem se poslužujemo otipa, in sicer pri ponarejenih bankovcih čutimo samo gladek papir, pri pristnih bankovcih pa gre za reliefni potisk, kjer z otipom čutimo, da površina bankovca v celoti ni gladka,
• bankovec za katerega se sumi, da je ponarejen, je treba pogledati v smeri izvira svetlobe, pri čemer se morajo na pristnem bankovcu, in sicer na obeh straneh bankovca, videti vodni znak, varnostna nitka in sestavljena številka,
• priporočamo, da se prodajalci poslužujejo pisal za preverjanje bankovcev (nakup možen v trgovinah s pisarniško opremo ali preko spleta), ki reagirajo na ponarejen bankovec tako, da pustijo na njem barvo, medtem ko na pristnih bankovcih pisala ne reagirajo (dokaj cenovno dostopno),
• če obstaja možnost, naj se prodajalci poslužujejo aparatov za preverjanje pristnosti denarja,
• priporočamo preverjanje bankovca, za katerega se sumi, da je ponarejen, z ostalimi bankovci, ki so pristni. Pri tem je treba biti pozoren na kakovost papirja, kakovost tiska, na hologram, ki je lahko naknadno nalepljen na ponarejen bankovec,
• prav tako naj bodo prodajalci na stojnicah pozorni na plačevanje manjših zneskov (do 10 eur) z bankovci večjih apoenov, in sicer 50 ali 100 evrov ali več, pri tem pa ima stranka pri sebi tudi manjše bankovce 5, 10, 20 evrov, vendar z njimi na plačuje,
• ob morebitnem sumu, da je bil na stojnicah in božičnem sejmu vnovčen ponarejen bankovec, se obrnite na policijo, pri tem pa si poskušajte zapomniti opis osebe, ki je ponarejen bankovec izročila oz. naj oseba počaka do prihoda policije na kraju.