Koprski kriminalisti so v sodelovanju z italijanskimi in hrvaškimi varnostnimi organi s skupno akcijo prijetja osumljencev in hišnimi preiskavami 26. junija 2023 v Trstu uspešno zaključili dlje časa trajajočo kriminalistično preiskavo 17-članske hudodelske združbe, ki je na območju Slovenije, Italije in hrvaške tihotapila nezakonite migrante. 

V Trstu, v prostorih tamkajšnjega urada državnega tožilstva, so italijanski varnostni organi (Questura di Trieste - Squadra Mobile) danes, 28. junija 2023, organizirali novinarsko konferenco, na kateri sta sodelovala tudi predstavnika slovenske policije: vodja Oddelka za kriminalne združbe na Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave Damijan Roškarič in vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Koper Primož Ogrinc.

S prijetji in hišnimi preiskavami na območju Italije razbili kriminalno združbo, ki je delovala v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem

Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Koper so v ponedeljek, 26. junija 2023, skupaj z italijanskimi varnostnimi organi – kriminalisti Squadre Mobile iz Trsta zaključili dlje časa trajajočo kriminalistično preiskavo, ki jo je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Kopru in republiško državno tožilstvo iz Trsta, sodelovali pa so tudi hrvaški varnostni organi iz PU Istarska. S prijetji in izvedenimi hišnimi preiskavami na območju Italije je bila razbita kriminalna združba, katere člani so delovali na območjih Slovenije in Italije, pa tudi Hrvaške.

Koprski kriminalisti so v začetku leta 2022 s klasičnim in proaktivnim delom identificirali delovanje organizirane kriminalne združbe, člani katere so bili državljani Albanije, Kosova in Severne Makedonije. Obstajali so utemeljeni razlogi za sum, da se je 17 oseb – članov združilo v mednarodno kriminalno združbo, ki se je za plačilo ukvarjala s tihotapljenjem nezakonitih migrantov oziroma z izvrševanjem kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po čl. 308/VI Kazenskega zakonika (KZ-1). Člani združbe so namreč tihotapili državljane Turčije, Bangladeša in druge tujce, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop in bivanje na območju Slovenije, Evropske unije in schengenskega prostora. Zoper člane kriminalne združbe je bila na podlagi zbranih dokazov uvedena kriminalistična preiskava, pri kateri so bili na ozemlju Slovenije uporabljeni tudi prikriti preiskovalni ukrepi.

Italijanski varnostni organi (Squadra Mobile iz Trsta) so s kriminalistično preiskavo začeli že oktobra 2021. 28. aprila 2022 je republiško državno tožilstvo iz Trsta na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podalo evropski preiskovalni nalog, s katerim so slovenske varnostne organe oziroma Sektor kriminalistične policije PU Koper zaprosili za posredovanje in odstop celotne dokumentacije v zvezi s kriminalistično preiskavo, kot tudi za izmenjavo fotografij oziroma dokaznega gradiva z namenom dokazovanja kontinuiranega delovanja kriminalne združbe.

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da se je v kriminalno združbo združilo 17 oseb, in sicer državljanov Kosova, Albanije in Severne Makedonije, od katerih jih je 16 prebivalo na ozemlju Italije, medtem ko je ena oseba imela urejen status prebivanja na ozemlju Severne Makedonije. Člani kriminalne združbe so v času kriminalistične preiskave na ozemlju Slovenije izvršili skupno 21 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po čl. 308 KZ-1. Skupno je bilo ovadenih 17 oseb (državljanov Kosova in Albanije ter S. Makedonije; vsi z urejenim statusom prebivanja v tujini, in sicer 16 oseb na območju Italije in državljan Severne Makedonije z urejenim statusom prebivanja na območju Severne Makedonije).

Na območju Slovenije smo že med kriminalistično preiskavo prijeli pet članov kriminalne združbe, in sicer:

• 30-letnega državljana Albanije, zoper katerega je bil odrejen pripor, zaporno kazen je že prestal,
• 29-letnega letnega državljana Kosova, zoper katerega je bil odrejen pripor,
• 43-letnega državljana Kosova, zoper katerega je bil odrejen pripor, še vedno na prestajanju zaporne kazni (italijanski varnostni organi so zoper njega podali evropski nalog za prijetje in izročitev),
• 20-letnega državljana Kosova, zoper katerega je bil odrejen pripor, še vedno na prestajanju zaporne kazni,
• 19-letnega državljana Albanije, zoper katerega je bil odrejen pripor, še vedno na prestajanju zaporne kazni.

Obsojeni so bili na zaporne kazni od enega leta do dveh let in deset mesecev. Prav tako so jim bile izrečene stranske kazni (izgon tujca iz države za obdobja od dveh do treh let) in različne denarne kazni.

Za izvrševanje kaznivih dejanj tihotapljenja nezakonitih migrantov so člani združbe uporabljali svoja osebna vozila in najeta vozila pri različnih podjetjih, sorodnikih, prijateljih. Med prevozi nezakonitih migrantov čez ozemlje Slovenije so člani združbe vedno uporabljali spremljajoče vozilo z namenom opozarjanja na prisotnost morebitnih policijskih patrulj (t. i. predhodnica). Prav tako so člani združbe ilegalnim prebežnikom na točke prevzema dostavljali hrano, pijačo in sveža oblačila. Za prevoze nezakonitih migrantov so bila v večini primerov uporabljena osebna in kombinirana vozila. Zjutraj 11. marca 2022 je prevoznik nezakonitih migrantov v Kopru pri ustavljanju slovenskih policistov bežal pred policijskimi patruljami in pri tem tudi zapeljal s cestišča in poškodoval vozilo organizatorja, 23-letnega državljana Albanije z območja Trsta.

Združba je v času kriminalistične preiskave pretihotapila oz. poskušala pretihotapiti čez ozemlje Slovenije na ozemlje Italije najmanj 152 nezakonitih migrantov (državljanov Turčije, Bangladeša, Iraka in Sirije). Na ozemlju Slovenije je bilo prijetih 69 nezakonitih migrantov.

Ocenjujemo, da je kriminalna združba pridobila najmanj 394.000 evrov protipravne premoženjske koristi, pri čemer so si člani združbe zaslužek delili glede na vlogo v kriminalni združbi. Cena za posamezen prevoz od BiH do Italije je znašala okoli 3.500 evrov na osebo. Ocenjujemo, da so si prevozniki ilegalnih migrantov čez ozemlje Slovenije v Italijo pridobili nezakonito premoženjsko korist v višini približno 300 evrov za uspešno opravljen prevoz, medtem ko so t. i. peš vodiči za svoje uspešno opravljeno delo pridobili višjo vsoto (približno 400 evrov na osebo).

Med kriminalistično preiskavo so kriminalisti SKP PU Koper dnevno sodelovali z italijanskimi varnostnimi organi (Squadra Mobile iz Trsta) in hrvaškimi varnostnimi organi (iz Sektorja kriminalistične policije PU Istarska). Kriminalista SKP PU Koper sta 26. junija 2023 kot opazovalca sodelovala pri zaključku kriminalistične preiskave v Trstu (prijetje osumljencev in opravljanje hišnih preiskav).

Za uspešen zaključek kriminalistične preiskave tako na območju Slovenije kot Italije je bilo ključno odlično sodelovanje med Sektorjem kriminalistične policije PU Koper in Squadro Mobile iz Trsta, kot tudi z ODT Koper in republiškim državnim tožilstvom iz Trsta. V Sloveniji je za storitev kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po členu 308/III-VI KZ-1 zagrožena zaporna kazen od treh do petnajstih let in denarna kazen.

Problematika nedovoljenih migracij in odkrivanje kriminalnih združb, ki tihotapijo ljudi, je ena od prednostnih nalog slovenske policije

Slovenska policija izvaja vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nedovoljenih migracij, med katerimi je tudi odkrivanje organiziranih hudodelskih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi. Problematika nedovoljenih migracij je ena od prednostnih nalog slovenske policije. Pri tem velik poudarek namenjamo mednarodnemu sodelovanju, tako sodelovanju z Europolom kot tudi s sosednjimi državami, drugimi državami Evropske unije in Zahodnega Balkana. Slovenija na balkanski poti še vedno ostaja tranzitna država, nedovoljene migracije pa so usmerjene proti Italiji, Avstriji in drugim državam EU.

Trend tihotapstva ljudi ob vstopu Hrvaške v schengensko območje bistveno ne odstopa od zaznane problematike preteklih let. V letu 2022 je policija obravnavala 242 (177) dogodkov, v katerih je bil prijet 301 (233) tihotapec z ljudmi (najpogosteje iz Srbije, Slovenije, Romunije, Ukrajine, BIH, Italije, Hrvaške), skupaj z 2.187 (1.343) nezakonitimi migranti z območij Bangladeša, Indije, Pakistana, Afganistana, Maroka, Iraka, Irana, Turčije, Rusije in Kube.

Letos je policija obravnavala 158 dogodkov (v enakem obdobju lani 80), v katerih je bilo prijetih 179 tihotapcev ljudi (173 tujcev in 6 slovenskih državljanov) s skupaj 961 nezakonitimi migranti.

S tihotapstvom ljudi se običajno ukvarjajo mednarodne hudodelske združbe, ki na ozemlju Slovenije iz držav Zahodnega Balkana v druge države EU tihotapijo nezakonite migrante. Koncept dela policije na področju tihotapstva ljudi je tako usmerjen tudi v identifikacijo hudodelskih združb in povezanih posameznikov. Ugotavljamo, da hudodelske združbe pri tem uporabljajo različne načine tihotapstva, od prevozov v osebnih vozilih oziroma prirejenih prostorih kombiniranih vozil do tihotapstva v tovornih vozilih.

Za učinkovit boj zoper tihotapstvo ljudi oziroma mednarodne hudodelske združbe, ki izvršujejo navedena kazniva dejanja, se slovenska policija povezuje z drugimi (ciljnimi) državami EU in Zahodnega Balkana.

V policiji se zavedamo, da je za učinkovito preprečevanje nedovoljenih migracij in boj zoper tihotapstvo ljudi in s tem povezano organizirano kriminaliteto nujno usklajeno sodelovanje držav, zato nenehno krepimo mednarodno sodelovanje z državami na zahodnobalkanski poti in vsemi sosednjimi državami, pri tem pa so naše dejavnosti usmerjene v izmenjavo informacij, sodelovanje in izvedbo skupnih dejavnosti.

Tudi po vstopu Hrvaške v schengensko območje uspešni pri odkrivanju in preprečevanju nedovoljenih prehajanj meja

Lani, torej v letu pred vstopom Hrvaške v schengensko območje, je slovenska policija obravnavala več kot 32.000 tujcev, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo. Med njimi so bili najpogosteje državljani Afganistana in Burundija. Trend nedovoljenih prehodov državne meje je naraščal do lanskega oktobra, ko je dosegel vrh, nato se je zmanjševal do januarja 2023. Razlog za to so bili nedvomno tudi hladni meseci, pa tudi sprememba vizumske politike v državah Zahodnega Balkana. Srbska vlada je namreč 20. oktobra 2022 sprejela odločitev o preklicu odprave vizumske obveznosti za državljane Burundija in Tunizije ter 1. januarja 2023 za državljane Indije. Prav državljani Burundija in Indije so bili v lanskem letu takoj za državljani Afganistana najpogosteje obravnavani tujci, ki so nedovoljeno prestopali našo južno mejo.

V obdobju od 1. januarja 2023 do 31. maja 2023 je bilo obravnavanih 15.456 nedovoljenih vstopov v državo (v istem obdobju 2022 5.108 nedovoljenih vstopov), od tega 14.662 iz Hrvaške (lani 4.302). Najpogosteje so bili obravnavani državljani Afganistana, Maroka in Rusije. Od januarja 2023 je trend migracij v porastu. Slovenija glede migracijske situacije deli usodo ostalih držav članic Evropske unije in tudi regije Zahodnega Balkana, ki se soočajo s povečanimi migracijami od marca letos.

Povezane vsebine

Aktivnosti slovenske policije v zvezi z nedovoljenimi migracijami

Nadzor državne meje in izvajanje izravnalnih ukrepov