V ponedeljek začenjamo z drugim delom nacionalne preventivne akcije. Trajala bo 14 dni, in sicer od 10. do 23. junija 2019. Policisti bomo v tem času poostreno preverjali, ali vozite prehitro. Ob nadzoru hitrosti pa bomo ugotavljali tudi, ali uporabljate opremo in naprave, ki ovirajo vidno in slušno zaznavanje med vožnjo, ter kršitve, povezane z varnostno razdaljo.
Prvi teden nadzora, do 16. junija, bomo akcijo izvajali na območju policijskih uprav Koper, Kranj, Celje in Murska Sobota, med 17. in 23. junijem pa na območju policijskih uprav Novo mesto, Ljubljana, Maribor in Nova Gorica.
| Vozniki, spoštujte omejitve hitrosti in svojo vožnjo prilagodite razmeram na cesti. S tem boste bistveno zmanjšali možnosti za nastanek prometnih nesreč in tako poskrbeli za lastno varnost kot tudi za varnost drugih prometnih udeležencev. |
Namen tovrstnih aktivnosti je umirjanje hitrosti na naših cestah, saj je hitrost še vedno med poglavitnimi dejavniki najhujših nesreč. Običajno namreč vozniki zmanjšajo hitrost in vozijo bolj varno, če vedo, da poteka nadzor. Dolgoročnejši cilj preventivnih akcij je, da vozniki tak način vožnje obdržijo tudi potem, ko poostreni nadzori ne potekajo več.
Tretji del akcije, ki jo koordinira Javna agencija RS za varnost v prometu, bo potekal med 12. in 18. avgustom.
Neprilagojena hitrost še vedno najpogostejši vzrok najhujših nesreč
Neprilagojena hitrost predstavlja poglavitni vzrok za nastanek prometnih nesreč, saj se je v zadnjih petih letih približno 18 odstotkov prometnih nesreč zgodilo prav zaradi neprilagojene hitrosti. Pri smrtnih prometnih nesrečah je ta delež še veliko večji – v zadnjih petih letih se giba okrog 37 odstotkov. Lani je bil sicer ta delež nekoliko večji, in sicer 40 odstotkov, vendar je zaradi splošnega izboljšanja prometne varnosti (v obdobju petih let) zaradi hitrosti umrlo doslej najmanj ljudi, tj. 37.
Z vidika povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč, do katerih je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti, izstopajo starostne skupine od 18 do 24 let in od 25 do 34 let, saj so več kot polovico prometnih nesreč povzročili udeleženci iz teh dveh starostnih skupin. Največ smrtnih nesreč se zgodi na cestah izven naselja, kar 34 odstotkov. Glede na urne intervale izstopajo obdobja med 11. in 12. uro in med 21. in 22. uro, v povprečju pa predvsem popoldanski in zgodnje večerni čas. Največ tovrstnih prometnih nesreč se zgodi med vikendom.
Več podatkov: Analiza vzrokov prometnih nesreč, povezanih s hitrostjo
Višja ko je hitrost, težja je posledica prometne nesreče
Hitrost kot dejavnik tveganja pomembno prispeva tudi k teži posledic prometnih nesreč ter številu hudo in smrtno poškodovanih. Zato je ena od nalog Policije zmanjševati povprečne hitrosti, kar bi posledično pomenilo manj mrtvih, hudo in lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Hitrost je glavni dejavnik tveganja za voznike in potnike, še posebej pa za ranljivejše udeležence v prometu, kot so pešci, kolesarji in motoristi. Predvsem znotraj naselij že manjša kršitev omejitve hitrosti lahko ogroža varnost teh ranljivih skupin. Izven naselij, npr. na avtocestah, pa je problematična kombinacija hitre vožnje ter kratke varnostne razdalje med vozili.
Zaskrbljujoč je tudi podatek o alkoholiziranih voznikih, ki vozijo prehitro. Vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost sta pogosto skupaj prisotna pri prometnih nesrečah. V preteklem letu se je od 1.490 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, 532 zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti. Delež teh znaša 36 odstotkov in se v zadnjih letih minimalno povečuje.