V Kongresnem centru Brdo pri Kranju danes, 29. maja 2019, poteka druga mednarodna konferenca o varnih in zdravih delovnih mestih v policiji. Uvodnega dela sta se udeležila Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in Tomaž Pečjak, namestnik generalne direktorice policije.
Namen konference je predstaviti različne sistemske ureditve in prakse evropskih policij, kakor tudi izmenjati izkušnje na področju razvoja sistema varnosti in zdravja pri delu v policiji. Podrobneje bodo tako predstavljeni kemijski in biološki dejavniki tveganja, ki so jim na delovnem mestu izpostavljeni policisti, pa tudi gasilci in reševalci.
Udeleženci bodo razpravljali o posledicah izpostavljenosti policistov izpušnim plinom na kontrolnih točkah, o nevarnostih, ki prežijo na policiste ob odkritju nezakonite pridelave konoplje, o vplivu izpostavljenosti mikro odmerkom metamfetamina na zdravje, o izpostavljenosti kriminalističnega tehnika nevarnim snovem pri ogledu kraja kaznivega dejanja, spregovorili pa bodo tudi o drugih zanimivih temah.
Poleg vpliva dejavnikov tveganja na zdravje, bodo strokovnjaki z različnih področij predstavili še ukrepe za spodbujanje in ohranjanje telesnega in duševnega zdravja omenjenih poklicnih skupin in primere dobrih praks. S strokovnimi referati na konferenci nastopajo predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Sindikata policistov Slovenije, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, pa tudi predstavniki tujih policij in zdravstvenih služb, in sicer nizozemske nacionalne policije, belgijske zvezne policije, češke podporne službe notranjega ministrstva ter nemškega zveznega inštituta za varnost in zdravje pri delu BAuA.
Kot je uvodoma poudaril Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, konferenca predstavlja nadaljevanje skupnih prizadevanj Policije ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, s katerimi želita dvigniti raven varnosti in zdravja pri delu v slovenski policiji. Izrazil je zadovoljstvo, ker je nekatere policijske uprave lanska konferenca dodatno spodbudila k bolj zavzetemu delu pri pripravi in izvajanju sistematičnih programov promocije zdravja na delovnem mestu. Udeležencem je prenesel tudi sporočilo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, ki izpostavlja pomembnost izmenjavanja izkušenj in dobre prakse med slovensko, češko, belgijsko in nizozemsko policijo.
"Temeljni cilj, h kateremu vsi stremimo, je ustvariti in vzdrževati delovno okolje, ki bo ohranjalo zdravje zaposlenih skozi celotno delovno dobo, da bodo lahko delali dlje in jim bo opravljeno delo v osebno zadovoljstvo, po zaključeni delovni dobi pa bodo še vedno zdravi, vitalni in pri močeh za kakovostno preživljanje tretjega življenjskega obdobja," je v svojem nagovoru poudaril Tomaž Pečjak.
"Politika varnosti in zdravja pri delu ter predpisi na tem področju postavljajo jasno pravilo, da je za varnost in zdravje pri delu odgovoren delodajalec, ki povzroča tveganja pri delu in jih mora zato tudi preprečevati in obvladovati. Tega se v vodstvu Policije zelo dobro zavedamo. Zaradi izjemne zahtevnosti, kompleksnosti in interdisciplinarnosti področja varnosti in zdravja pri delu so zelo pomembni nosilci posameznih ukrepov predvsem vodstveni delavci, ki zagotavljajo izvedbo ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja ter dobrega počutja zaposlenih v njihovih delovnih sredinah. Pri tem je zelo pomemben segment tudi izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu, v kar je potrebno neposredno ali posredno vključiti širok krog zaposlenih s področij organizacije in kadrov, izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, psihološke pomoči in podpore, enakosti spolov, logistike in številnih drugih. Pri tem lahko zelo pohvalim tudi sodelovanje z obema policijskima sindikatoma. Skupaj nam je v preteklosti na tem področju uspelo izvesti kar nekaj projektov za večjo varnost in zdravje policistov ter uslužbencev policije," je še dejal Pečjak.
"Skrb za varnost in zdravje pri delu je v policiji zelo pomembna, saj so policisti pri svojem delu napoteni na vrsto najrazličnejših nalog, pa tudi na različna območja, kjer lahko pride zaradi specifičnih okoliščin, kot so naravne in druge nesreče, migracije itd., do tveganj. Do neposrednega ogrožanja njihovega zdravja ali celo življenja lahko pride predvsem v primerih nujnih interventnih dogodkov. Ne gre pa zanemariti tudi psihičnih pritiskov, ki jih policisti doživljajo v vsakdanjem delu. Vse to lahko uspešno omejimo z ustreznimi preventivnimi in zaščitnimi ukrepi. Večina policijskih postopkov je občutljivih ali nevarnih, zato je zagotavljanje varnosti eden temeljnih elementov, od katerega mora biti odvisen tudi način izvedbe postopka. Izjemno pomembna je predhodna najava postopka operativno-komunikacijskemu centru, ki policistom daje nadaljnjo pomoč med postopkom. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti niti na dobro sinergijo z vsemi ostalimi deležniki - reševalci, gasilci in ostalimi silami za zaščito in reševanje. Za varnost je zelo pomembno, da poznamo pristojnosti, naloge, način delovanja in tudi opremljenost enot. To pa lahko zelo izboljšamo ravno s takšnimi srečanji, konferencami in medsebojnim sodelovanjem," je še dodal Pečjak.
Delavci imajo po zakonu temeljno pravico, da delajo v urejenem delovnem okolju, kjer so tveganja za varnost in zdravje pri delu nadzorovana in obvladovana. Varno delovno okolje morajo zagotoviti delodajalci. Vendar pa je pri zagotavljanju varnega delovnega okolja ključno tudi sodelovanje delavcev, ki morajo poskrbeti za lastno varnost in za varnost drugih oseb, ki pri delu prihajajo v stik z njimi. Pri delu morajo biti skrbni in pazljivi, da varujejo svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb, pri tem pa uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo v skladu z njihovim namenom in navodili delodajalca ter skrbeti, da so v brezhibnem stanju.
Kot so na konferenci še poudarili strokovnjaki, je temeljit in celovit postopek ocenjevanja tveganja predpogoj za ustrezno določitev preventivnih ukrepov in izdelavo celotne izjave o varnosti z oceno tveganja. Nato pa je treba neprestano skrbeti za zgodnje prepoznavanje novih dejavnikov tveganja ter za dopolnjevanje ali spreminjanje ocene tveganja, če obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso več zadostni oziroma ustrezni. Pri tem je treba upoštevati tudi raznolikost zaposlenih, kar mora postati podlaga za prilagajanje delovnega mesta posameznikovim zmožnostim, spretnostim in njegovemu zdravstvenemu stanju.
Poleg tradicionalnih tveganj je treba v delovnih procesih obvladovati tudi novo nastajajoča tveganja. Delovno okolje se namreč zaradi hitrih tehnoloških sprememb vse hitreje spreminja, spremembe vplivajo na organizacijo dela, delovni čas, veščine, ki so potrebne za opravljanje dela, delovne razmere in socialni dialog. S spremembo delovnega okolja pa se spreminjajo tudi dejavniki tveganja; nekatera fizikalna tveganja v zvezi z delom izginjajo ali se zmanjšujejo, pojavljajo pa se nova tveganja, o posledicah katerih še ni znanih dejstev.
Konferenca je potekala pod okriljem evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2018-2019: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta.