V Policijski akademiji v Tacnu se je danes, 18. oktobra, začela dvodnevna delavnica o problematiki nasilja med vrstniki, ki se je udeležujejo strokovnjaki iz domačih in tujih institucij. Namen delavnice je izboljšati nacionalno strategijo preprečevanja nasilja med mladostniki v šolskem, družinskem in širšem družbenem okolju in poglobiti znanje predstavnikov pristojnih služb za učinkovito delo v praksi.
Povečevanje fizičnega in psihičnega nasilja med mladostniki, še posebej v šolskem okolju, je v zadnjih letih postalo vzrok socialne zaskrbljenosti in je prepoznano kot težava za zdravje ljudi. Znanstvene raziskave so pokazale negativen vpliv nasilja na zdravje posameznikov, na psihično stanje mladostnikov in na blagostanje učiteljev, saj so tudi oni pogosto žrtve nasilja. Nasilje prav tako negativno vpliva na učni proces in šolsko klimo.
Vlada Republike Slovenije, natančneje Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je zmanjševanje nasilja določilo kot eno glavnih prioritet svojega delovanja. Kot odgovor Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenija je Podporna služba za strukturne reforme - EU (SRSS) odobrila projekt tehnične pomoči v podporo Sloveniji pri reševanju težav, in sicer v smislu prepoznavanja glavnih oblik nasilja, analiziranja pomanjkljivosti nacionalnega nadzora in priprave konkretnih predlogov za učinkovito odpravljanje težav. Delavnica, ki se je začela danes, je prvi mejnik tega projekta, katerega namen je raziskati glavne vidike problematike nasilja med vrstniki in potrebe vpletenih strani, obenem pa izmenjati mednarodne izkušnje, ter izboljšati nacionalno strategijo preprečevanja nasilja med mladostniki v šolskem, družinskem in širšem družbenem okolju.
Udeležence delavnice je v uvodnem delu pozdravila vršilka dolžnosti generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar. "Prepogosto se policisti, učitelji, pa tudi družba kot taka srečujemo z razočaranimi, obremenjenimi, prizadetimi mladostniki, ki ne zdržijo bremena sodobne družbe, pričakovanj staršev, pritiskov izobraževalnega sistema, pa tudi pritiskov prijateljev in vrstnikov. Odzivi mladostnikov so različni. Večina se jih na izzive odzove konstruktivno, se z njimi sooča in jih ustrezno rešuje. A med mladostniki so tudi taki, ki ne najdejo prave poti; nekateri so bolj zadržani in nimajo zaupanja vase, drugi so pretirano samozavestni, spet tretji pa se - morda tudi zaradi občutka nemoči – na bremena odzivajo z nasiljem."
"Zavedanje pomena preprečevanja različnih pojavnih oblik nasilja, s posebnim poudarkom na nasilju med vrstniki, je in bo ena izmed prioritet Policije tudi v prihodnjih letih. Policiji zakon nalaga preprečevanje, odkrivanje in obravnavo vseh oblik nasilja. Njena družbena odgovornost kot institucije, ki si prizadeva zagotoviti varno življenjsko okolje vsem, še posebej našim najmlajšim, pa ima še širši okvir. Zato si želimo skupaj z drugimi pristojnimi službami spodbuditi celotno družbo k razmisleku in razumevanju, da so lahko tudi ravnanja, ki sicer po zakonu niso kazniva, kljub temu izjemno škodljiva. Tudi takšna ravnanja moramo označiti kot nesprejemljiva," je dejala Bobnarjeva in dodala, da je zadovoljna, da lahko udeležence pozdravi na takem dogodku, ki je rezultat sodelovanja več služb: "Policija in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sta s podporo Evropske komisije pripravila spodbuden projekt, v okviru katerega bomo opredelili pojavne oblike nasilja, pripravili strategije preprečevanja in zatiranja tovrstnih ravnanj ter kot najpomembnejše - usposobili različne strokovnjake, ki bodo v nadaljevanju reševali konkretne primere. Prav tam, »na terenu«, če si lahko dovolim malo policijskega žargona, bodo otroci in mladostniki, ki potrebujejo našo pomoč, najbolj neposredni ocenjevalci naše učinkovitosti. Poskrbeti moramo, da bo za tiste, ki se znajdejo v stiski, celoten proces čim manj travmatičen. Tu imam v mislih vse - od prvega, pogumnega koraka mladostnika, da se sploh komu zaupa glede svojih težav, prek formalnega vključevanja pristojnih institucij v proces obravnave nasilja, pa vse do zaključka postopka, ki mora žrtvi prinesti rešitev, storilcu sankcijo, obema pa prepotrebno pomoč."
Uvodoma je poleg Bobnarjeve udeležence delavnice pozdravil tudi Aleš Ojsteršek, vodja Sektorja za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. "Človeškost je tista najpomembnejša vrlina, ki jo moramo znati deliti in jo učiti, drug drugega, še posebej mlade. Zavedamo se, da je potrebno svet pripeljati v učilnice in učilnice odpreti svetu. Ravno področja izobraževanja, znanosti in športa tista, ki v družbi odločilno vplivajo na razvoj posameznika in družbe. Šola kot del družbe pomembno vpliva na oblikovanje norm, vrednot in ciljev. In ravno zato mora izobraževanje ohraniti osrednjo vlogo pri zagotavljanju stabilnosti in varnosti naših družb. Ne glede na dejstvo, da preprečevanje in obravnava nasilja ni nov pojav in je v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru na tem področju bilo in je vloženo veliko znanja ter različnih aktivnosti s strani strokovnih delavcev in delavk v vzgoji in izobraževanju, ne moremo mimo trditve, da se spreminjajo pojavne oblike nasilja, naša odzivnost, pa tudi učinkovitost obravnave."
"Izzivi in zahteve sodobne družbe od učiteljev in učiteljic terjajo nadaljnjo krepitev njihovih strokovnih kompetenc, s katerimi bodo zagotavljali demokratizacijo odnosov in pravičnost šole. Nujno je namreč potrebna pripravljenost za oblikovanje razredne skupnosti empatičnih in odgovornih posameznikov in posameznic. Takšnih, ki zmorejo spoštovati in sprejemati različnost in na ta način razvijati učečo se skupnost," je še dodal Ojsteršek.
V program delavnice so vključena vsebinsko različna predavanja, ki poskušajo celovito zajeti problematiko nasilja med vrstniki. Predavatelji so domači in tuji strokovnjaki:
- dr. Joaquín Mora-Merchán, izredni profesor na Oddelku za razvojno in pedagoško psihologijo Univerze v Sevilji). Ima skoraj 25 let delovnih izkušenj iz področja obravnave nasilja v šoli, značilnosti in preprečevanja te problematike.
- dr. Rosario del Rey, izredna profesorica na Oddelku za razvojno in pedagoško psihologijo Univerze v Sevilji. Specializirana je za oblikovanje in implementacijo programov za preprečevanje nasilja v šoli in spletnega nasilja.
- dr. Rosario Ortega, redna profesorica na Univerzi v Cordobi. Nekdanja podpredsednica Mednarodnega observatorija za preučevanje nasilja v šolah in vodja Laboratorija za študije o soobstoju in preprečevanju nasilja. Je pionirka v preučevanju tega fenomena med mladostniki.
- dr. Maria Ttofi, predavateljica psihološke kriminologije na Univerzi v Cambridgu, članica Centra za raziskave nasilja in soavtorica najpomembnejše metaanalize o učinkoviti intervenciji pri soočanju z nasiljem v šoli in na spletu.
- Nicola Murray, vodja dejavnosti pri Anti-Bullying Alliance za preprečevanje nasilja in omogočanje trajnih sprememb v otroških življenjih. Omenjeno vključuje program All together, ki podpira šole in strokovnjake, ki delajo z otroki.
- dr. Paz Elipe, predavateljica Čustvenega razvoja na Univerzi v Jaenu in strokovnjakinja za področje nasilja med mladostniki in homofobije.
- dr. Ales Bucar in dr. Maja Modic, strokovnjaka za področje nasilja v Sloveniji. Zaposlena sta na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Udeleženci delavnice so poleg predstavnikov Policije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, še predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, Fakultete za turistične študije Univerze na Primorske, predstavniki Evropske komisije in strokovnjaki iz Španije in Anglije.
Povezane vsebine
Nasilje nad vrstniki - nasveti policije
