Komisarka za promet Violeta Bulc se je v petek, 20. julija 2018, sestala z vodstvom Ministrstva za notranje zadeve in Policije ter jim predstavila ukrepe Evropske komisije na področju prometa.
Med aktivnostmi, ki se bodo na daljši rok (do leta 2050) izvajale na področju cestnega prometa, je Bulčeva izpostavila predvsem področji infrastrukture in razvoja vozil (pričakovan postopen prehod na vozila, ki bodo v prihodnje zagotavljala avtonomno vožnjo) ter ukrepe, ki se bodo nanašali na spreminjanje vedenja udeležencev v cestnem prometu. Vsi omenjeni ukrepi bodo imeli tudi pomemben vpliv na delo policije, ki bo po njenih besedah morala aktivno slediti spremembam in se vseskozi prilagajati.
Predstavniki Policije smo z evropsko komisarko razpravljali o izzivih, ki nas čakajo na področju varnosti cestnega prometa. Predstavili smo svoje ukrepe za uresničitev zastavljenih ciljev do leta 2022 in aktivnosti, ki jih izvajamo v zvezi z modernizacijo cestnoprometnega nadzora (načrti za uvajanje novih tehničnih sredstev, kot so sistemi za sekcijsko merjenje hitrosti in sistemi za prepoznavo registrskih tablic) in obravnavo prometnih nesreč.
Generalni direktor policije Simon Velički je izrazil zadovoljstvo, da je bila prometna varnost v Sloveniji v lanskem letu - glede na število mrtvih v prometnih nesrečah - najboljša do sedaj. V prometnih nesrečah so umrli 104 udeleženci, 851 udeležencev pa je bilo hudo telesno poškodovanih, s čimer se približujemo zastavljenim ciljem po našem programu za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu. Ugodno stanje prometne varnosti se nadaljuje tudi letos, ko je do današnjega dne v prometnih nesrečah umrlo 46 udeležencev (v enakem obdobju lani 64 udeležencev, 373 udeležencev se je hudo telesno poškodovalo (v enakem obdobju lani 466). Vzrok za nastanek najhujših prometnih nesreč žal še vedno ostajata neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje.
Varnost cestnega prometa je sicer odvisna od več dejavnikov in akterjev ter od ravnanja vsakega posameznega udeleženca cestnega prometa. Policija tako skupaj z ostalimi službami in organizacijami izvaja preventivne ter represivne aktivnosti in tako prispeva k zmanjšanju kršitev v cestnem prometu ter posledično k zmanjšanju tveganja za nastanek prometnih nesreč. Kot je še izpostavil Velički, verjamemo, da se bo pozitivni trend izboljšanja varnosti cestnega prometa nadaljeval tudi v prihodnje in bomo z dolgoročnimi cilji ter ukrepi zagotavljali varnost vseh udeležencev cestnega prometa. V ta namen slovenska policija aktivno sodeluje tudi v Tispolu, evropski zvezi prometnih policij. Tako smo že lani in predlani aktivno podprli Tispolov projekt EDWARD, v katerega je bila vključena tudi evropska komisarka.
Z Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022 smo si zastavili naslednje ključne cilje:
- zagotoviti učinkovit nadzor prometa na avtocestah in hitrih cestah,
- povečati vidnost policijskega nadzora,
- zagotoviti multidisciplinaren nadzor cestnega prometa in
- zagotoviti učinkovit nadzor nad večkratnimi kršitelji cestnoprometnih predpisov.
Za uresničitev teh ciljev bomo v Policiji:
- kadrovsko izpopolnili enoto za izvajanje nadzora na avtomobilskih in hitrih cestah,
- policiste dodatno opremili z napravami, kot so merilniki hitrosti, naprave za ugotavljanje vožnje na prekratki varnostni razdalji, naprave za tehtanje,
- okrepili prisotnost policista v Državnem centru za nadzor in urejanje prometa,
- prizadevali si bomo za vzpostavitev sistema sektorskega merjenja hitrosti na avtocestah, seveda ob izpolnitvi nekaterih predpogojev za to,
- poleg tega pa bomo povečali prisotnost policistov na cestnem omrežju in
- uvedli mobilno pisarno.
Ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar je izpostavila, da Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022, ki jo je sprejel Državni zbor, sledi skupnemu cilju držav članic EU, da se v prometu na cestah ohrani čimveč življenj in število žrtev prepolovi, torej predvideva, da število umrlih v prometnih nesrečah na slovenskih cestah leta 2022 ne bi bilo večje od 70. Čeprav so trendi letos pozitivni, v Sloveniji še ne dosegamo tega cilja in potrebni bodo še številni ukrepi, da nam bo to uspelo.
Med drugim je razprava nanesla tudi na problematiko tovornega prometa, ki po besedah evropske komisarke "duši" veliko evropskih držav, zato se Evropska komisija trudi, da bi vzpostavila čim bolj jasna pravila in nadzornim organom omogočila čim boljše pogoje za izvajanje kakovostnih nadzorov.
Več v sporočilu Ministrstva za notranje zadeve: Z evropsko komisarko o ukrepih EK na področju prometa (20. julij 2018)