Prometna varnost na slovenskih cestah se po dveh letih izboljšuje, saj je bilo lansko število umrlih udeležencev v prometu najmanjše v zadnjih 60 letih, so poudarili na današnji skupni novinarski konferenci, ki jo je organizirala Javna agencija RS za varnost prometa. Sodelovali smo tudi predstavniki Policije in predstavili nekaj najzgovornejših statističnih podatkov s področja cestnega prometa za lansko leto kot tudi ukrepe in aktivnosti policistov za izboljšanje prometne varnosti.
Kot je povzel direktor Agencije za varnost prometa mag. Igor Velov, se prometna varnost na slovenskih cestah po dveh letih izboljšuje, saj je bilo lansko število umrlih udeležencev najmanjše v zadnjih 60 letih. Stanje je boljše tudi pri nekoliko manjšem številu vseh prometnih nesreč ter hudo in lažje poškodovanih. Glede na povprečje, ki je 51 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev, je Slovenija v primerjavi s preteklimi leti v evropskem vrhu.
Kljub temu pa po njegovem mnenju ne smemo biti zadovoljni, saj izboljšanje prometne varnosti na daljši časovni rok zahteva dolgoročno in kontinuirano sodelovanje vseh nas: "Tako bomo v letu, v katerega smo ravno vstopili, morali dati še večji poudarek izobraževanju, zlasti prometnim vsebinam v šolstvu, in preventivnim akcijam, motoristom, ki v lanskem letu izstopajo po številu prometnih nesreč, kot tudi pešcem ter problematiki alkohola, drog ter vse večje uporabe mobilnega telefona med vožnjo." Več o aktivnostih agencije >>
Prometna varnost v 2017
V letu 2017 je na slovenskih cestah umrlo 106 udeležencev cestnega prometa, kar je 24 manj kot leto prej. Hudo poškodovanih je bilo 831 (19 manj kot v letu 2016), lažje poškodovanih pa 6875 (731 manj). Vzroki za nastanek hujših prometnih nesreč so še še vedno neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. V lanskem letu so bili na naših cestah najbolj ogroženi motoristi, ki čedalje bolj precenjujejo svoje sposobnosti.
Po besedah mag. Ivana Kapuna, vodje Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, je bilo med umrlimi v prometnih nesrečah največ voznikov osebnih avtomobilov, kar 32, in 24 voznikov motornih koles, sledijo potniki v vozilih (18). Kot je pojasnil Kapun, so v lanskem letu obravnavali skupaj 17.371 prometnih nesreč, zaradi neprilagojene hitrosti je umrlo 45 udeležencev, zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa 30 udeležencev. Povprečna stopnja alkoholiziranosti po njegovih besedah ostaja na okoli 1,44 promila.
Več: Statistični podatki
Aktivnosti policistov
Policija je v zadnjem obdobju nabavila precej nove tehnične opreme za nadzor cestnega prometa (alkoteste, merilnike hitrosti, skener za oglede krajev prometnih nesreč, digitalne videokamere za postaje prometne policije, kovčke za oglede krajev prometnih nesreč, programsko opremo za nadzor digitalnih tahografov itd.), z različnimi aktivnostmi smo si prizadevali tudi za večjo vidnost in varnost prometnih policistov (zagotovitev rumenih delov uniforme ter močnejša in varnejša osebna vozila in motorna kolesa za policiste prometnike).
V letošnjem letu pa bomo v Policiji posebno pozornost namenili povečanju nadzora ter poenostavitvi prekrškovnega postopka, saj ta danes predstavlja težavo pri učinkovitem nadzoru hitrosti na cestah. Poskušali bomo tudi zagotoviti dodatne kadre za nadzor prometa, prav tako bomo nadaljevali s posodabljanjem opreme, aktivnostmi za kvalitetno in strokovno obravnavo prometnih nesreč in sodelovanjem v nacionalnem centru za upravljanje prometa v Dragomlju. Ne nazadnje je bil kot zelo učinkovit prepoznan tudi pilotni sistem sekcijskega merjenje hitrosti na avtocestnem odseku na Trojanah, ki smo ga lani izvajali skupaj z DARS-om, zato si bo Policija v prihodnje prizadevala za vzpostavitev mreže sekcijskega merjenja hitrosti na AC.