Pošteno smo že zakoračili v veseli december in kmalu bodo na trgovskih policah tudi pirotehnični izdelki. Da bi prazniki minili prijetno in varno, smo policisti in zdravniki danes, 12. decembra 2016, na novinarski konferenci pozvali k varni in uvidevni rabi pirotehničnih izdelkov, predvsem pa opozorili na nevarnosti njihove napačne rabe. Letošnjo preventivno akcijo Bodi zvezda, ne meči petard! je podprl tudi svetovni prvak v motokrosu, sicer pa vrhunski športnik, zaposlen v policiji, Tim Gajser.
Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, je fizičnim osebam dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja. |
Več preventivnih nasvetov in opozoril so predstavili (z leve): Tim Gajser, svetovni prvak v motokrosu in vrhunski športnik, zaposlen v policiji, Daniel Jug, Sektor splošne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi, prof. dr. Uroš Ahčan, dr. sc., dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana.
Policisti si želimo, da bi bil veseli december vesel za vse, zato tudi letos nadaljujemo preventivno akcijo Bodi zvezda, ne meči petard. Ambasador letošnje akcije je svetovni prvak v motokrosu, sicer pa vrhunski športnik, zaposlen v policiji. Tim Gajser je akcijo pospremil s pomenljivim sloganom Željo po hrupu lahko izživiš tudi drugače, s katerim mlade in tiste malo manj mlade poziva, naj svojo željo po zabavi raje usmerijo v kaj bolj koristnega, na primer šport, ki lahko prinese veliko več užitka, še posebej, če predanosti sledi tudi vrhunski uspeh, kot dokazuje Gajser.
Zvočni posnetek izjave Tima Gajserja (mp3)
Ko dosežeš določen športni uspeh, hočeš-nočeš postaneš prepoznaven. Svojo prepoznavnost lahko športniki izkoristijo tudi za to, da pomagajo drugim, morda preprečijo kakšno poškodbo, predvsem pa podprejo projekte, s katerimi je mogoče doseči nekaj dobrega za celotno družbo. "Zato sem se odločil, da kot vrhunski športnik, zaposlen v policiji, podprem projekt Bodi zvezda, ne meči petard! in tako morda koga prepričam, da so prazniki lahko veseli tudi brez pokanja. Željo po hrupu je mogoče izživeti tudi drugače in jo usmeriti v kaj bolj koristnega. Prav to sem storil tudi sam, in svoj 'ventil' že pred časom našel v športu. V življenju nisem prižgal niti ene petarde! Zato pozivam vse mlade in tiste malo manj mlade – naredite si december vesel brez izzivanja usode. Če se že ne morete odpovedati pirotehniki, jo uporabljajte varno, pa tudi uvidevno tako do ljudi kot do živali, ki zaradi nenehnega pokanja zares trpijo," je pozval Tim Gajser.
"Žal kljub našim vsakoletnim prizadevanjem, opozorilom zdravnikov, fotografijam poškodb, preventivnim aktivnostim na šolah in medijski podpori prihaja do poškodb. Ni nam vseeno, ko vidimo, da bo posledice nepremišljene rabe pirotehničnih sredstev moral nositi mlad človek celo življenje," opozarja Danijel Jug iz Sektorja splošne policije. "Zato nadaljujemo s pozivi, ki so predvsem usmerjeni k mladostnikom. Gotovo mladi najbolj prisluhnejo vzornikom. Lani jih je tako nagovarjala Tina Maze, letos pa je to vlogo prevzel najboljši motokrosist na svetu Tim Gajser. Upajmo, da mu bodo mladi prisluhnili in da bodo letošnji prazniki minili mirno in brez poškodb," dodaja Jug.
Zvočni posnetek izjave Daniela Juga (mp3)
Lani te sreče niso imeli vsi. Od 12 evidentiranih poškodb jih je bilo namreč kar 10 med mladoletniki, glavni vzrok za nastanek poškodb pa objestnost in nepremišljenost. V večini primerov je šlo za lahke telesne poškodbe, pri dveh pa bodo posledice trajne. Spremljanje statističnih podatkov o ukrepih policije tudi v lanskem letu kaže na trend umirjanja števila ukrepov in poškodovanj premoženja. V času božično-novoletnih praznikov smo policisti namreč zabeležili za 49 % manj kršitev določb Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Zmanjšuje se tudi trend poškodovanja premoženja: obravnavali smo 26 primerov poškodovanj premoženja, v večini primerov pa je šlo za očiten namen poškodovanja tuje stvari. Tudi lani smo zaznali padec uporabe petard na račun drugih, varnejših pirotehničnih izdelkov, kar je posebno opazno ob praznovanjih novega leta na prostem.
Število zaseženih pirotehničnih izdelkov pa kaže na to, da uporabniki (predvsem mladi) ne posegajo po masovnem nakupovanju prepovedanih pirotehničnih izdelkov. Zaseženih je bilo 15.400 kosov pirotehničnih izdelkov, kar znaša približno 59 % manj kot v letu 2014. Vsi pirotehnični izdelki so bili zaseženi v notranjosti države. "Dobro sodelujemo tudi s FURS-om, TIRS in IRSNZ, saj smo v lanskem prednovoletnem obdobju opravili 18 skupnih nadzorov," poudarja Jug.
Kaj je dovoljeno in kaj ne? Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije F1 ni dovoljena mlajšim od 14 let, prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije F2 pa ni dovoljena mlajšim od 16 let. Izdelkov kategorije F3, F4, P2 in T2 ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam. Pirotehnične izdelke kategorij F1 in F2 lahko uporabljajo mladoletniki, stari do 14. oziroma do 16. leta starosti, vendar le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Baterije in kombinacije iz 3. kategorije do 1000 g neto mase eksplozivnih snovi in fontane iz kategorije do 750 g neto mase eksplozivnih snovi lahko kupujejo, posedujejo in uporabljajo tudi osebe starejše od 18 let. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij F2 in F3, katerih glavni učinek je pok (gre predvsem za petarde različnih oblik in moči), je prepovedana. Lastna izdelava pirotehničnih sredstev in predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanega učinka je prepovedana! Prav tako sta prepovedani uporaba izdelkov v drugih predmetih in preprodaja. Prepovedana pa je tudi posest takšnih pirotehničnih izdelkov. Pirotehničnih izdelkov kategorije F1, katerih glavna značilnost je pok, ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Prodaja, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov v nasprotju z omejitvami pomenijo prekršek, za katerega je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov. Pri tem se izdelek tudi zaseže. Kupci in uporabniki naj ognjemetne izdelke, če se jim ne morejo odreči, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Pri nakupu naj bodo pozorni na oznako CE, dobro pa naj se seznanijo tudi z navodili za uporabo. Navodila za uporabo na izdelku morajo biti napisana v slovenskem jeziku. |
Zvočni posnetek izjave dr. Uroša Ahčana (mp3)
Prof. dr. Uroš Ahčan, dr. sc., dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana, pa je opozoril na razsežnosti poškodb, ki lahko nastanejo ob napačni rabi pirotehničnih izdelkov oz. ob uporabi izdelkov, kupljenih na črnem trgu. Kot je dejal, se poškodbe razstezajo od manjših poškodb, kot so opeklinske rane, prek obsežnejših, kompleksne poškodbe, ki imajo funkcionalne in estetske posledice, saj gre za poškodbe kosti in mehkih tkiv (žile, živci, kite, mišice), tkiva lahko propadejo tudi kasneje, zaradi umazanosti ran pa obstaja nevarnost okužb. Najhujše so visokoenergetske poškodbe, pri katerih funkcionalnosti žal ni mogoče več povrniti, sem sodita tudi izguba sluha in vida.
Kako kompleksne so naše roke? "Sestavlja jih kar 27 kosti, 6 vrst sklepov, 18 dlanskih mišic in veliko vezi, 28 kit, preplet žilja (arterije, vene ...), živci z več 100.000 vlakni in čutnimi telesci, mezgovnice, koža različnih zgradb. Vse to skupaj mora pravilno delovati, zato so kirurški posegi rok izjemno kompleksni," je še dejal Ahčan. Rehabilitacija je vedno odvisna od obsega poškodbe, uspešnosti operacije, starosti poškodovanca, dominantnosti poškodovane roke itd. Pogosto traja več kot leto, zaradi poškodb pa lahko posameznik utrpi tudi duševne motnje v obdobju vstopa v šolo, v adolescenci, pri iskanju zaposlitve in partnerja.
Kot je še opozoril dr. Ahčan, je statistika zaskrbljujoča. Lani so tako na UK Ljubljana med 16. decembrom 2015 in 3. januarjem 2016 obravnavali 15 poškodovancev (kar 7 v silvestrski noči). 7 poškodovancev (47 %) je bilo poškodovanih pri ravnanju s pirotehničnimi sredstvi, kar 8 poškodovancev (53 %) pa ni samih uporabljalo pirotehničnih sredstev. In njihova starost:
- do 10 let: 4 (27 %)
- 11-20 let: 5 (34 %)
- 21-30 let: 2 (13 %)
- 31-40 let: 2 (13 %)
- 41-50 let: 2 (13 %)