V Policijski akademiji v Tacnu (Ljubljana) je danes, 27. oktobra 2016, potekal strokovni posvet Vloga in pomen delovne organizacije in ostalih institucij pri prepoznavanju nasilja v družini, ki ga je organiziral Odbor za integriteto in etiko v policiji. Posvet je pomembno sovpadel tudi z včerajšnjo spremembo zakona, ki uzakonja ničelno toleranco do nasilja v družini, s čimer se pridružujemo 40 evropskim državam, ki to v svoji zakonodaji že imajo. Nasilje v družini je namreč nedopustno, nesprejemljivo in nezakonito!

Na posvetu so strokovnjaki z različnih področij govorili o vlogi organizacije pri zaščiti žrtev nasilja v družini, nasilju nad ženskami in enakosti spolov, izkušnjah, ki jih imamo policisti na terenu z nasiljem v družini, o predsodkih in stereotipih, o razumevanju tega pojava in vzrokih zanj, koordiniranem sodelovanju institucij in nevladnih organizacij za ustavljanje nasilja, soustvarjanju varnega prostora za iskanje pomoči in o zdravem delovnem okolju, ki je pogoj za nudenje pomoči žrtvam nasilja. Obravnavane so bile zelo raznolike teme, a vse s podobnim sporočilom: Spoštujmo drug drugega.

Namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar je dejala, da je ob upoštevanju ničelne tolerance do nasilja naša prioriteta že vrsto let prav učinkovito delo na področju obravnave in preprečevanja nasilja v družini, nasilja nad ženskami: "Žal dom še vedno ostaja najbolj nevarno mesto za ženske in intimni partner najhujši sovražnik. Ob tem ne smemo zanemariti obravnave nasilja nad starejšimi, invalidi, osebami s posebnimi potrebami ... Slovenska policija na leto obravnava okoli 1.400 kaznivih dejanj nasilja v družini, 100 primerov nasilništva, 3000 prekrškov, izreče 1000 prepovedi približevanja, ki jih preiskovalni sodniki razveljavijo le v treh odstotkih. To je statistika, vendar pa so za to statistiko življenjske zgodbe, ki se ne bi smele zgoditi."

Ker je policija v skoraj polovici teh primerov tista, ki prva vstopa v te zgodbe, saj vsaka druga žrtev nasilja v družini, ki se odloči za prijavo, to najprej prijavi policiji, smo leta 2013 na spletnih straneh policije, ki sicer omogočajo tudi anonimno e-prijavo, pripravili celostno informacijo za žrtve o možnostih zaščite ter postopkih in pristojnostih policistov: Nasilje v družini - informacije o postopku na policiji

"Policija kot represivni organ v družino vstopa in iz nje izstopa hitro in intenzivno. S svojimi ukrepi zaščiti žrtev, prepreči nadaljnje nasilje, določi odgovornost storilca in odpre vrata v družino ali odnos drugim institucijam. Bistven je namreč multidisciplinaren in medinstitucionalen pristop, timsko delo, ki pa ga je žal še vedno ga je premalo, kajti nihče ne zmore vsega sam, vsi pa lahko vse. Pomembno je tudi znanje, specializacija. Tega se v policiji že vrsto let dobro zavedamo, zato se morajo policisti vsako leto usposabljati na to temo, po sistemu multiplikatorjev pa znanje nato širimo na vse policiste. Po svojih najboljših zmožnostih pa sodelujemo tudi v različnih projektih na temo preprečevanja nasilja vseh vrst, razvijamo dobro prakso, iščemo poti za učinkovito delo, krepimo mrežo pomoči žrtvam in tudi programe za delo z nasilneži," je v svojem pozdravnem nagovoru izpostavila Bobnarjeva in nazadnje še dodala: "Zavedati se moramo, da do nasilja lahko prihaja v še tako navzven urejenih okoljih, odnosih in družinah. Naša odgovornost je, da ga prepoznamo in ukrepamo. Zakon nam daje moč in instrumente, da žrtvam pomagamo prekiniti travmatični odnos. Seveda pa ne zadošča le zakonito in strokovno ravnanje, temveč sta pomembna tudi opora in občutek, ki ga vlivamo žrtvi vsakršnega nasilja, zaradi česar bodo osebe v stiski hitreje poiskale pomoč."

Z zanimivimi prispevki so na tokratnem posvetu sodelovali strokovnjaki z različnih področij, in sicer:

• vodja posvetovalnega telesa za integracijo načela enakosti spolov v notranjem ministrstvu Martina Stergar (Nasilje nad ženskami in enakost spolov),
• policist na Policijski upravi Celje Gregor Zalokar (Ko nasilje v družini ni več nasilje med štirimi zidovi),
• psihoterapevt Tomaž Flajs (Moški, sram in nasilje),
• psihiatrinja dr. Mirjana Radovanovič (Alkohol in nasilje v družini),
• vodja programov pri društvu SOS Telefon mag. Špela Veselič (Soustvarjanje varnega prostora za iskanje pomoči v primerih nasilja) in
• višji kriminalistični inšpektor iz Uprave kriminalistične policije Vinko Stojnšek (Zdravo delovno okolje - pogoj za nudenje pomoči žrtvam nasilja).

Povezane vsebine:

Nasilje v družini - informacije o postopku na policiji