Na vrhuncu poletne sezone policisti vse prebivalce in obiskovalce Slovenije ponovno opozarjamo na nekatere osnovne samozaščitne ukrepe. Nepremičnine, vozila in predmeti so namreč varni toliko, kolikor za varnost naredimo njihovi lastniki sami.
Policisti v zadnjih letih na območju celotne države sicer beležimo zmanjšanje števila premoženjskih kaznivih dejanj, vendar pa pri njihovi obravnavi ugotavljamo določena ravnanja storilcev, na katera je treba opozoriti. Obravnavanih je bilo manj vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše, manj je bilo ropov in tatvin, zelo pa se je zmanjšajo tudi število drznih in roparskih tatvin ter premoženjskih kaznivih dejanj na avtocestah in avtocestnih počivališčih. Varnostna slika se skozi leta tako izboljšuje, kar pa ne pomeni, da do teh kaznivih dejanj ne prihaja več.
Zato sta Matija Breznik iz Policijske uprave Ljubljana in Marko Panić iz Policijske uprave Kranj na današnji novinarski konferenci v Škofji Loki opozorila, da je treba vedno in povsod poskrbeti za svoje imetje, če se želimo izogniti vlomom in tatvinam.
Zvočni posnetek njunih izjav in odgovori na novinarska vprašanja (mp3)
Priložnostne tatvine, ki so najpogostejša premoženjska kazniva dejanja in so velikokrat posledica ravno opustitve samozaščitnih ukrepov, je v veliki meri mogoče preprečiti že z ustreznim in skrbnim odlaganjem ali shranjevanjem predmetov. V splošnem gre pri teh kaznivih dejanjih namreč za odlaganje denarnic, telefonov, torbic, tabličnih računalnikov, nahrbtnikov in podobnih predmetov na vsem dostopna in dosegljiva mesta brez ustreznega nadzora. Tako odloženi predmeti so lahka tarča za tatove tudi v vozilih, zato jih tudi tam ni priporočljivo puščati. Posledica takšnega odlaganja so priložnosti za tatove in škoda za lastnike.
Enako previdni moramo biti tudi na področju drznih tatvin iz stanovanjskih hiš, saj smo predvsem v okolici mest, tako na območju ljubljanske kot kranjske policijske uprave obravnavali več primerov, ko so storilci z različnimi dejanji preusmerili pozornost oškodovancev in jih potem okradli. Žrtve teh kaznivih dejanj so najpogosteje starejši občani, storilcev pa je običajno več. Njihove vloge so razdeljene, kazniva dejanja pa izvršujejo tako, da nekdo osumljenca s spraševanjem po neki stvari (npr. za pot ali nasvet) ali predmetu (kot so staro železo, orodje, stroji), s ponujanjem storitve (dimnikarstvo, vodovod, servis) ali preprosto s pogovorom o nečem zamoti in preusmeri njegovo pozornost s hiše ali premoženja. Medtem drugi storilec – lahko jih je tudi več – vstopi v hišo ali stanovanje in ga pregleda ter odtuji vredne predmete, najpogosteje denar in zlatnino. Oškodovanci kazniva dejanja policiji običajno naznanijo šele več ur kasneje ali celo naslednji dan po dogodku, kar otežuje preiskavo kaznivega dejanja. Da bi preprečili tovrstno oškodovavnje, so samozaščitni ukrepi ob pristopu nepoznanih oseb v takšnih primerih nujni in vključujejo predvsem: stalno spremljanje teh oseb, varovanje lastnine (zaprta in zaklenjena vrata, pospravljeni vredni predmeti ipd.) in ustrezno previdnost. Od oseb, ki se npr. izdajajo za serviserje ali izvajalce del, lahko vedno zahtevajo na vpogled identifikacijsko izkaznico, delovni nalog ali drug dokument.
Drzne tatvine se v poletnem času pojavljajo tudi na avtocestah, kjer storilci do oškodovancev pristopajo predvsem s ponujanjem pomoči pri menjavi predrtih pnevmatik ali s prodajo izdelkov sumljive kvalitete in izvora.
Bolj nasilne pa so roparske tatvine, ki jih je sicer malo, gre pa za dejanja, ki so najpogosteje povezana z nepričakovanimi napadi na oškodovance. Pri roparski tatvini bi storilec oškodovanca zato, da bi ukradeno stvar obdržal, napadel ali mu zagrozil z napadom, tarča pa so pogosto torbice oz. stvari v torbicah, ki jih ženske prenašajo v roki ali na ramenih.
V poletnih mesecih, ko so oškodovanci zdoma, so lahko tarče tatov tudi nepremičnine. Vlomov poleti sicer ni nič več kot v preostalih mesecih, so pa vseeno pogosti primeri, ko so storilci izkoristili daljšo odsotnost oškodovancev, vlomili v objekt, ga pregledali in odtujili stvari. Storilci najpogosteje nasilno vstopajo z vlamljanjem skozi okna in vrata, odnašajo pa zlasti denar, nakit in tehnično opremo, kar predstavlja približno polovico odnesenih predmetov. Policisti smo obravnavali tudi primere, ko so storilci vlomili v objekt ali stanovanje in ga skoraj v celoti izpraznili. Kradli so podnevi, dlje časa, sosedom pa povedali, da so iz selitvenega servisa, ker da se sosedje selijo.
Šibke točke nepremičnin so zlasti okna in vsa vrata (balkonska, vhodna, garažna vrata), za pa kar oškodovanci pogosto poskrbijo že kar sami, ko okna puščajo odprta, vrata pa odklenjena. Sicer pa je v prostor, ki je povprečno varovan, možno vlomiti v manj kot petih minutah, pa so okna odprta ali zelo slabo varovana, pa še veliko hitreje. Zato je treba nujno izvajati vsaj osnovne samozaščitne ukrepe. Gotovine in zlatnine ne hranimo doma, bolj varen je najem sefa; hiša naj ne daje videza, da je dlje časa prazna; oken ne zastirajmo; ne puščajmo obvestil na telefonski tajnici; poštni nabiralnik pa je treba redno prazniti ali pa preusmeriti pošto. Pri preprečevanju vlomov zelo pomagajo tudi različne kombinacije tehničnega in mehanskega varovanja. Priporočljiva so časovna stikala za samodejno prižiganje luči; magnetna stikala, ki oddajo zvok visoke frekvence; zagozde z alarmom; tehnična vrata; če so vgrajena elektronska varovala, je treba poskrbeti tudi za njihovo neprekinjeno napajanje, ipd. V veliko pomoč so lahko tudi sosedi, zato jih je koristno poznati in imeti dobre odnose tudi z drugimi ljudmi v okolju, kjer živimo.
Če kljub vsemu pride do vloma, oškodovancem svetujemo, naj o tem takoj obvestijo policijo na interventno številko 113. V prostor naj ne vstopajo, ker je lahko storilec še vedno v objektu, uničijo pa lahko tudi sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja. Dogaja se, da oškodovanci že ob pogledu na vhodna vrata ugotovijo, da je bilo v njihovo stanovanje vlomljeno, pa vseeno vstopijo vanj in pregledujejo, kaj je bilo odtujeno, seštevajo, koliko znaša škoda, sproti pa uničujejo še sledi. Zato svetujemo, naj oškodovanci počakajo pred vrati in pokličejo policijo, medtem pa opazujejo prostor in okolico ter navežejo stik z bližnjim sosedom.
Storilci lahko vlomijo tudi v vozila, predvsem na parkiriščih, ki so ob večjih turističnih centrih, ob morju, na gorskih izhodiščih in drugih turističnih krajih poleti polna vozil. Ti vlomi so velikokrat posledica neustrezno odloženega vrednega predmeta v vozilu in priložnosti, ki jih ponujajo neosvetljena, neurejena in polna parkirišča. V vozilo je moč vlomiti že v nekaj sekundah, povzročena škoda pa pogosto presega vrednost ukradenega predmeta.
Ker je varnost naša skupna dobrina, ki jo policisti ustvarjamo v tesnem sodelovanju z občani, jih želimo spodbuditi, naj bolje poskrbijo za svojo varnost in zaščito svojega imetja. Če pa kljub vsemu postanejo žrtev kaznivega dejanja, naj o tem takoj obvestijo policijo na interventno številko 113!
Več nasvetov policije na spletni strani: Preventiva
Statistični podatki s področja premoženjskih kaznivih dejanj: Vlomi, drzne in roparske tatvine
