Eno temeljnih poslanstev policije je zagotavljanje osebne varnosti in življenja ljudi, kar se med ostalim odraža v obravnavi problematike nasilja v družini. Nekaj tisoč žrtev prekrškov ali kaznivih dejanj z elementi nasilja v družini priča o razsežnosti tega družbenega problema. Prav zato je pomembno, da v javnosti vzbudimo ničelno toleranco do nasilja v družini, da se bomo ob zvoku nasilja brez pomisleka odzvali vsi: družina, svojci, prijatelji, centri za socialno delo, policija, tožilstvo, sodišče, predstavniki nevladnih organizacij, zdravniki, učitelji. Vsak od nas mora prispevati svoj del podpore in pomoči žrtvi do končne rešitve. Več o tem smo spregovorili na današnji novinarski konferenci.

Več o postopkih in prijavi nasilja v družini sta na današnji novinarski konferenci povedala Neža Miklič, vodja Oddelka zamladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije in Alojz Sladič iz Sektorja splošne policije v Upravi Uniformirane policije.

Zvočni posnetek izjave Neže Miklič (mp3)  

Zvočni posnetek izjave Alojza Sladiča (mp3)  

Ukrep prepovedi približevanja je zakonsko urejen v treh ključnih predpisih:

• v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP), kjer ukrep odreja preiskovalni sodnik kot enega od nadomestnih oz. alternativnih ukrepov za pripor,
• v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), kjer sodišče izreče ukrep v civilnopravnem postopku ter
• v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), kjer ukrep izrečejo policisti zaradi takojšnje zaščite žrtve pred nasiljem.

Ko policisti zaznajo nasilje v družini, najprej ugotavljajo znake kaznivih dejanj, razloge za pridržanje in privedbo storilca k preiskovalnemu sodniku, če pa ti pogoji niso podani, pa elemente prekrška. Tako v primeru kaznivega dejanja (če ni pogojev za pridržanje in privedbo po ZKP) kot tudi v primeru prekrška pa lahko policisti izrečejo varnostni ukrep prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju po 60. členu ZNPPol.

Gre za t. i. varnostni ukrep oz. pooblastilo policije, ki je v uporabi že enajsto leto. V zadnjih nekaj letih je policija izrekla v povprečju okoli tisoč ukrepov letno.* Ključni pogoji za izrek ukrepa so, da je oseba (kršitelj) storila kaznivo dejanje ali prekršek z elementi nasilja, in da so policisti ob obravnavi primera ugotovili tudi dejansko ogroženost življenja, osebne varnosti ali svobode žrtve. To ugotavljajo in utemeljujejo predvsem na podlagi morebitnih prejšnjih obravnav nasilja, iz okoliščin, ki jih na kraju zaznajo ob intervenciji, iz zbranih obvestil od žrtve in očividcev, iz podatkov centra za socialno delo ipd. Pomembno je tudi to, da med storilcem in žrtvijo obstaja ali pa je obstajalo neko bližnje razmerje, kot ga določata KZ in ZPND. Policisti nasilje najpogosteje obravnavajo med zakonskimi ali zunajzakonskimi partnerji ter med bližnjimi sorodniki (starši, otroci), velika večina žrtev je žensk, storilci pa so najpogosteje moški.

*Število ukrepov po letih: 2010 - 1080, 2011 - 1034, 2012 - 894, 2013 - 932, 2014 - 1046. V 2015 do 19. 2. so policisti izrekli 132 ukrepov.

Če so torej izpolnjeni navedeni pogoji, policisti povzročitelju nasilja najprej ustno izrečejo ukrep za čas 48 ur. V šestih urah morajo kršitelju izročiti tudi pisno odredbo o ukrepu, to pa morajo takoj dostaviti še v presojo preiskovalnemu sodniku. Slednji odloči v roku 24 ur, in sicer lahko ukrep policije potrdi, razveljavi ali pa ga podaljša do 10 dni. Delež razveljavljenih ukrepov je konstantno nekaj nad tremi odstotki, v letu 2014 pa je bil najmanjši v vsej zgodovini izrekanja ukrepa – 2,9 %. Ravno obratno pa je s podaljšanimi ukrepi, saj njihov delež narašča iz leta v leto.

Kršitelju se z ukrepom določi, katerim osebam (žrtvam) oziroma krajem in območjem se ne sme približati ter za koliko časa in do katere razdalje (največ 200 m). Posebej se kršitelja opozori na prepoved nadlegovanja žrtve po komunikacijskih sredstvih. Kršitelj mora kraj ali območje prepovedi takoj zapustiti in policistom izročiti ključe prebivališča, v katerem prebivata skupaj z žrtvijo. V kolikor se noče odstraniti, ga odstranijo policisti. Če je žrtev nasilja otrok ali mladoletnik, ki obiskuje vrtec ali šolo, policisti obvestijo o ukrepu tudi odgovorno osebo takšne ustanove. V vseh primerih izrečenega ukrepa policija takoj obvešča tudi pristojne centre za socialno delo oz. njihove interventne službe, ki se vključijo v postopek in nudijo pomoč žrtvam, opravljajo pa tudi prve razgovore s povzročitelji nasilja.

Policisti za nadziranje spoštovanja vsakega izrečenega ukrepa izdelajo poseben načrt in dnevno izvajajo nadzor, bodisi z obiskovanjem žrtve, bodisi s kontrolo relacij oziroma krajev in območij prepovedi. Povzročitelji nasilja kršijo ukrep v približno 30 % primerov.** Poleg vračanja kršitelja v stanovanje oz. v skupno bivališče so pogoste kršitve tudi klicanje in pošiljanje besedilnih sporočil preko mobilnih telefonov ter približevanje oz. »obiskovanje« žrtev na njihovih delovnih mestih (še posebej, če so ta javno dostopna). Kršitelju, ki krši ukrep, lahko policisti izrečejo globo najmanj 300 evrov, območje kršitve pa mora takoj zapustiti. V kolikor kljub globi ponovi kršitev, ga smejo policisti tudi pridržati za največ 12 ur.*** Pri preverjanju okoliščin kršitve ukrepa lahko policisti ugotovijo tudi znake kaznivega dejanja (novega ali ponovitev oz. nadaljevanj prejšnjega) in postopek nadaljujejo po določilih ZKP.

** Število kršitev ukrepa po letih: 2010 - 307, 2011 - 349, 2012 - 258, 2013 - 306, 2014 - 353.
*** Gre za nov ukrep, ki je bil uzakonjen z zadnjo novelo ZNPPol v letu 2013.
 

O sumih kaznivih dejanjih policisti obveščajo okrožne državne tožilce, ki po seznanitvi usmerjajo nadaljnje ukrepe policistov v predkazenskem postopku, v kolikor pa v dejanju ne najdejo zadostnih (potrebnih) znakov kaznivega dejanja, policiste napotijo v obravnavo prekrška. Gre za prekrške z elementi nasilja v družini po Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Število teh z leti postopoma upada, v letu 2014 jih je policija obravnavala nekaj nad 3000.

Žrtev lahko pred iztekom 10-dnevne prepovedi približevanja preiskovalnemu sodniku predlaga podaljšanje ukrepa do 60 dni. To lahko stori v primerih, če obstojajo utemeljeni razlogi za sum, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem po preteku prvega ukrepa. Ti razlogi so predvsem naslednji: neupoštevanje prepovedi približevanja, še zlasti, če so to pri nadzoru ugotovili policisti, nadlegovanje po komunikacijskih sredstvih, utemeljen strah oškodovanca zaradi preteklih groženj, grožnje kršitelja oškodovancu preko tretjih oseb, nesodelovanje kršitelja s centrom za socialno delo ipd.

Kot je povedala Neža Miklič, se pristojne službe pri odkrivanju in obravnavi nasilja v družini srečujejo predvsem s tremi primeri težav.

Žrtev nasilje prijavi, nato ne želi več sodelovati

Ko žrtev nasilja prijavi nasilje policiji, a kasneje s povzročiteljem ponovno vzpostavita kontakt, tudi partnersko-intimni odnos. Institucije o tem niso seznanjene, žrtev pa začne zavračati kakršno koli sodelovanje in se vrne v začaran krog nasilja.

Nasilje prijavijo drugi

Ko nasilje prijavijo drugi, npr. svojci, prijatelji, sosedje žrtve ali celo naključni mimoidoči, ki opazijo znake nasilja. Čeprav so znaki nasilja očitni in žrtev potrebuje pomoč, ta zanika nasilje ter odklanja vsakršno pomoč in sodelovanje s pristojnimi institucijami.

Nasilja ne prijavijo niti žrtev, niti osebe, ki za nasilje vedo

Ko tretje osebe opazijo nasilje, a ne ukrepajo. Žrtev se npr. zaupa prijateljici o nasilnem odnosu, a ta nasilja ne prijavi ali ga prijavi zgolj anonimn pri čemer navjaja, da ne želi sodelovati v nikakršnih postopkih.  Sem sodijo tudi primeri, ko sosedje vsak večer slišijo, da se za sosednjimi vrati dogaja nasilje, zgolj spustijo v stanovanjski blok, izjave in informacij o nasilju, pa ne želijo podat oz. navajajo, da ničesar ne vedno, od žrtve se lahko zavestno delodistancirajo.

*****

Zato v policiji znova opozarjamo, da je žrtve treba vzpodbujati k podaji prijave nasilja in jim po potrebi pri tem pomagati. Prijave je možno podati na policiji, na centrih za socialno delo ali na tožilstvu.Vse več prijav policija prejema tudi s strani zdravnikov in strokovnih delavcev vzgoje in izobraževanja. Del prijav prejme policija tudi s strani nevladnih organizacij, v kolikor se žrtve zatečejo po pomoč najprej k njim.

Nasilje v družini - informacije o postopku na policiji
 

Tabela: Število obravnavanih kaznivih dejanj od leta 2010 do leta 2014 v RS, po členih 191 in 296 KZ-1.