Postojnski policisti in kriminalisti so konec preteklega tedna prijeli storilce ropa hranilnice v Postojni in ropa pošte v Prestranku. Ob tej priložnosti občane opozarjamo na večjo previdnost, zlasti pri dvigovanju in prenosu denarja, da ne bodo tudi sami žrtev kakšnega ropa ali drzne tatvine.

Na novinarski konferenci smo danes, 7. decembra 2009, podrobneje predstavili potek in rezultate kriminalistične preiskave. Sodelovala sta vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Postojna Iztok Perenič in predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija

Zvočni posnetek izjave Iztoka Pereniča (mp3) 

Zvočni posnetek izjave Draga Menegalije (mp3) 

Rop hranilnice v Postojni

Kot je dogajanje predstavil vodja Sektorja kriminalistične policije na PU Postojna Policijski upravi Postojna Iztok Perenič, sta zjutraj 29. oktobra 2009 oborožena in zamaskirana neznanca oropala hranilnico v centru Postojne. Eden od njiju je bil oborožen s pištolo, drugi pa z avtomatsko puško s preklopnim kopitom. Z grožnjo z orožjem in pozivom "vadi pare" sta prisilila osebje hranilnice, da so jima v torbo zložili večje število različnih apoenskih bankovcev v skupnem znesku okrog 23.000 evrov. Med dejanjem je en ropar ustrahoval osebje, drugi pa je pri vhodu spremljal dogajanje v okolici. Po dejanju sta stekla v stari del mesta.

Postojnske policiste in kriminaliste so na sled roparjema pripeljale informacije o prekomernem trošenju denarja skupine domačih mladeničev, ki sicer nikoli prej niso bili tako dobro situirani. Zbiranje obvestil na terenu je te navedbe potrdilo in kriminalisti so ugotovili, da sta dva 17-letnika in 21-letni moški, vsi iz Postojne, v preteklem mesecu v gostinskih lokalih in na športnih stavah zapravljali zanje nesorazmerno visoke zneske. Poleg pretirane zapravljivosti pa so bili neprevidni tudi pri dajanju izjav o izvoru tega denarja.

Kriminalisti so na podlagi teh ugotovitev pridobili odredbe za hišne preiskave in v treh hišnih preiskavah 3. decembra 2009 zasegli orožje, uporabljeno pri ropu (gre za zelo verodostojno imitacijo pravega), oblačila in obuvala, ki so bila uporabljena pri ropu, pa tudi mobilne telefone in nekaj izdelkov, kupljenih z naropanim denarjem.

S preiskavo so pojasnili tudi vlogo tretjega sostorilca, 21-letnega Postojnčana. Ta je med ropom stal pri prehodu za pešce in po mobilnem telefonu usmerjal enega od roparjev v hranilnici, ki je imel pod maskirno kapo v ušesu mini telefonsko slušalko. Na ta način ga je tudi seznanil z varno smerjo pobega in ga opozarjal na morebiten prihod policistov. Naropani denar so si razdelili na enake dele in ga večinoma porabili v gostinskih lokalih in na športnih stavah.

Zoper vse so policisti odredili 48-urno pridržanje po Zakonu o kazenskem postopku, nato pa jih s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Kopru, ki jih je po zaslišanju izpustil na prostost.

Rop pošte v Prestranku

S pištolo oborožen moški pa je popoldne 21. julija 2009 oropal pošto v Prestranku. Pištolo je nameril proti uslužbenki, da mu je v črno vrečko zložila več različnih bankovcev v skupnem znesku okrog 3.000 evrov, s katerimi je nato peš pobegnil. Ropar ni imel zamaskiranega obraza, pač pa je imel na glavi kapo s šiltom, oblečen je bil v sivo majico s kratkimi rokavi.

Postojnski policisti in kriminalisti so z zbiranjem obvestil na terenu in s pomočjo pričanj očividcev izdelali fotorobot pobeglega storilca, na podlagi katerega je bil ropar kasneje tudi prepoznan. Z odredbo preiskovalnega sodnika iz Kopra so nato policisti septembra opravili hišno preiskavo pri 29-letniku, doma iz okolice Ilirske Bistrice. Osumljencu so zasegli dva mobilna telefona, kapo s šiltom in oblačila, ki ustrezajo opisu roparjevih oblačil. Zaseženi predmeti in analize o telefonskem prometu bodo uporabni kot dokazno gradivo, medtem ko naropanemu denarju kriminalisti niso prišli na sled. Zoper 29-letnika so podali kazensko ovadbo. Pri tem je zanimivo, da je pošto v Prestranku oropal med pogojnim odpustom iz zapora, kjer je prestajal enoletno zaporno kazen zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, vendar se mu je zaporna kazen iztekla pred njegovim odkritjem oz. podajo kazenske ovadbe.

Problematika ropov v Sloveniji

Po besedah Draga Menegalije se načini za izvršitev ropov v zadnjih letih bistveno ne spreminjajo. Ropar vedno s silo ali grožnjo z napadom na življenje ali telo poskuša prisiliti oz. prisili oškodovanca, da mu izroči svoje ali tuje predmete, denar ipd. V zadnjih letih je število ropov, ki jih obravnava policija, v upadu, njihova preiskanost pa je od 45- do 50-odstotna.

Tabela: Število obravnavanih kaznivih dejanj ropa (206. člen Kazenskega zakonika)

* Podatek za 1. polletje 2009

Policija na območjih, kjer prihaja do uličnih ropov in drznih tatvin, s katerimi so oškodovane fizične osebe, stalno spremlja stanje, izdeluje operativne analize ter nato načrtuje in izvaja ustrezne operativne in preventivne ukrepe. Osumljenci tovrstnih kaznivih dejanj so večinoma mladoletni storilci, pojavljajo pa se vedno nove skupine in posamezniki ter zasvojenci s prepovedanimi drogami. V nekaterih primerih se srečujemo tudi s povratniki kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete. Storilci tovrstna dejanja izvršujejo praviloma popoldne in ponoči, in sicer na različnih mestih (na ulicah, cestah, v parkih, na parkiriščih ...), delujejo posamično ali v skupinah, lahko so tudi zamaskirani. Za svoj podvig največkrat uporabijo grožnjo, silo ali celo orožje. Predvsem mladoletni storilci želijo na ta način pridobiti ustrezen status med sovrstniki, položaj v skupini, vsem storilcem pa je skupna pridobitev premoženjske koristi. Žrtve tovrstnih statusnih kaznivih dejanj so predvsem posamezniki, manjše skupine mladoletnikov, pri drznih tatvinah pa zlasti starejše ženske, pri čemer je materialna škoda praviloma manjša, sam način izvršitve pa pri oškodovancih pusti psihične posledice, kot je strah.

Po drugi strani so pri bančnih ropih storilci zelo dobro organizirani in največkrat tudi oboroženi in maskirani. Pri teh kaznivih dejanjih so storilci vse bolj nasilni in ne izbirajo sredstev za doseganje svojega cilja. Policija zato stalno in dobro sodeluje z Banko Slovenije in Združenjem bank Slovenije, kjer se posvetov poleg predstavnikov bank udeležujejo tudi predstavniki zasebnih varnostnih družb.

Preventivni nasveti policistov

Oškodovanci naj o dejanju nemudoma obvestijo policijo na telefonsko številko 113! Policisti bodo v okviru kriminalistične preiskave izvedli vse potrebne postopke in nudili ustrezno pomoč oškodovancu v skladu s svojimi nalogami na področju dela z žrtvami kaznivih dejanj.

Svetujemo, da ste - zlasti v tem predprazničnem času - posebej previdni pri dvigovanju in prenosu denarja. Bodite pozorni, ali vas kdo morda opazuje ali vam sledi. Denarja ne štejte na ulici ali v gostinskih lokalih. S sabo ne nosite večjih denarnih zneskov, kot je nujno. Denarnico nosite v notranjih žepih oblačil, nikakor pa ne v košarah in odprtih torbah, ne puščajte jih v parkiranih vozilih in na drugih izpostavljenih, vidnih mestih. V denarnicah ni treba imeti vseh bančnih kartic in dokumentov, zlasti pa ne listkov z napisanimi pin gesli za dvigovanje ali plačevanje. Ponoči se izogibajte samotnim in slabo osvetljenim ulicam, podhodom in parkom.

Če že pride do dejanja, s klici na pomoč opozorite mimoidoče in nemudoma obvestite policijo. Do prihoda policistov ne premikajte predmetov zaradi morebitnega uničenja sledov. Ne reagirajte pretirano pogumno in nepremišljeno, še posebej, če je ropar fizično močnejši ali oborožen. Storilcem ne dajte nobenega povoda za uresničitev njihovih groženj ali uporabo orožja.

Če postanete žrtev kaznivega dejanja, lahko sami največ pomagate pri izsleditvi storilca, če si dobro zapomnite ali takoj zapišete podatke o storilcu, vozilu in smeri pobega.

Več nasvetov na spletnih straneh policije:

Ko postanem žrtev kaznivega dejanja (brošura) 

Kako ravnati ob ropu banke, pošte, trgovine?

Ulični ropi

Pozor, žeparji!

Roparji na domu