Nacionalni preiskovalni urad v okviru obsežnega predkazenskega postopka preiskuje kazniva dejanja gospodarske in finančne kriminalitete na območju policijskih uprav Maribor in Ljubljana, kjer izvaja 11 hišnih preiskav.

Preiskava poteka zoper pet fizičnih oseb, ki so osumljene več kaznivih dejanj zlorabe položaja. Osumljenci so banko, v kateri so bili zaposleni kot direktorji, oškodovali za skupaj več kot 48 milijonov evrov, poleg tega pa sta napeljevanja k zlorabi osumljena tudi direktorja gospodarskih družb, ki sta najemali kredite. Za tovrstna kazniva dejanja je zagrožena kazen do 8 let zapora. Trem od petih osumljencev je bila za čas hišnih preiskav tudi odvzeta prostost.

Preiskovalci med opravljanjem hišnih preiskav, ki potekajo na podlagi odredb sodišča, pri fizičnih in pravnih osebah iščejo poslovno dokumentacijo in drugo materialno gradivo, ki bo služilo kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Današnje operativne aktivnosti, pri katerih sodeluje 40 preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada, so usmerjene v preiskovanje t. i. bančnih kaznivih dejanj, storjenih v škodo banke.

Na podlagi Zakona o kazenskem postopku so preiskovalci zaradi zbiranja obvestil in dokaznih predmetov o obravnavanih kaznivih dejanjih trem osumljenim osebam odvzeli prostost, ki so bili za čas, dokler so trajali zakonsko določeni razlogi, tudi pridržani. Med izjavo za javnost (okoli 14. ure) je bila v teku še ena hišna preiskava, nobena oseba pa ni več pridržana.

Zvočni posnetek izjave direktorja NPU Darka Majheniča (mp3) 

Novinarska vprašanja in odgovori nanje (mp3) 

Preiskava, ki jo usmerja specializirano državno tožilstvo, poteka v smeri utemeljitve sumov storitve več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic po 244. členu Kazenskega zakonika in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika – 1. Za obe kaznivi dejanji je zagrožena zaporna kazen do 8 let.

"Predkazenski postopek poteka zoper pet fizičnih oseb, in sicer zoper nekdanjega direktorja gospodarske družbe iz Ljubljane, ki se je ukvarjala z odkupom terjatev, dva nekdanja direktorja regijske organizacijske enote banke v večinski državni lasti in zoper dve odgovorni osebi dveh gospodarskih družb kreditojemalk s sedežem v Mariboru," je dejal direktor NPU Darko Majhenič.

Majhenič je predstavil tri sklope oškodovanj bank, ki jih policija preiskuje v tem primeru:

1. Odkupi terjatev na škodo družbe, ki se je ukvarjala z odkupom finančnih terjatev

Pri prvem primeru obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je nekdanji direktor družbe, ki se je ukvarjala z odkupom terjatev, storil kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 244. členu Kazenskega zakonika, in sicer je od februarja 2007 do julija 2008 sklenil devet pogodb o odkupu terjatev, na podlagi katerih je finančna družba iz Ljubljane odkupila terjatve v skupnem znesku 16,6 milijonov evrov. "Za predmetne terjatve sumimo, da so fiktivne oziroma izmišljene, prav tako pa jih domnevni glavni dolžniki ob dospelosti niso plačali, niti jih potem nista plačala prodajalca terjatev, ki sta se sicer v teh poslih zavezala kot regresna dolžnika. S tem je bila finančni družbi iz Ljubljane oz. njeni pravni naslednici, torej banki, povzročena velika premoženjska škoda v znesku 16,6 milijonov evrov. Za enako vsoto je osumljeni omogočil družbama in povezani družbi iz ZDA pridobitev velike protipravne premoženjske koristi," je poudaril Majhenič.

Direktor družbe iz Maribora pa je osumljen, da je direktorja finančne družbe naklepoma napeljal k storitvi kaznivega dejanja.

2. Revolving kredit v višini 4,8 milijona evrov

Podani so utemeljeni razlogi za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu Kazenskega zakonika, s tem, ko je Nekdanji direktor regijske organizacijske enote banke je maja 2006 predlagal odobritev kratkoročnega revolving kredita v znesku 4,8 milijonov evrov, v predlogu za odobritev kredita pa ni navedel priporočil Službe za upravljanje s tveganji banke (interne službe banke za presojo bonitetne ocene komitentov) o zavarovanjih, ki jih mora zagotoviti kreditojemalec. S tem je osumljeni dosegel, da je kreditni odbor banke navedenemu kreditojemalcu odobril kredit brez zagotovitve ustreznih zavarovanj. Družba kreditojemalka iz Maribora denarnih sredstev iz prejetega kredita ni vrnila in si je pridobila veliko protipravno premoženjsko korist v znesku odobrenega kredita, tj. 4,8 milijona evrov, za kolikor je banka tudi oškodovana.

3. Revolving kredit v višini 10 milijonov evrov in kredit v višini 4,8 milijona evrov za akreditive

Tretji sklop zajema tri kazniva dejanja. Obstajajo razlogi za sum, da je nekdanji direktor regijske organizacijske enote banke storil tri kazniva dejanja, in sicer eno kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 244. členu Kazenskega zakonika in dve kaznivi dejanji zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika – 1. Nekdanji direktor je:

• od januarja 2007 do decembra 2010 prvi družbi kreditojemalki iz Maribora v nasprotju s kreditno pogodbo dobro bančno prakso in internimi predpisi banke, večkrat dovolil koriščenje kreditnih sredstev iz kratkoročnega revolving kredita, ne da bi navedena družba kreditojemalka pred in med črpanjem kreditnih sredstev banki predložila ustrezna, od kreditnega odbora določena zavarovanja. S tem je družbi kreditojemalki omogočil, da je svoj dolg do banke povečevala s prvotnih 4,8 na 10 milijonov evrov, ki ga ni nikoli odplačala.
• februarja 2009 je osumljeni direktor v nasprotju z odločitvijo kreditnega odbora, dobro bančno prakso in internimi pravili banke dovolil prvi družbi kreditojemalki iz Maribora črpanje približno 4,8 milijona evrov iz odobrenega kratkoročnega kredita za pokrivanje obstoječih akreditivov, kljub temu, da je bil navedeni kredit odobren zgolj kot knjigovodsko kritje izdanih akreditivov in zaradi tega z izrecnim navodilom kreditnega odbora ne bil smel biti izplačan. Ugotovljeno je, da družba kreditojemalka iz Maribora prejetega kredita v znesku 4,8 milijona evrov ni vrnila in si je pridobila veliko protipravno premoženjsko korist.

V zvezi s tem kaznivim dejanjem dejanja je osumljeni direktor drugi družbi kreditojemalki iz Maribora od aprila do septembra 2010 dovolil črpanje posameznih zneskov kredita do skupnega zneska 25,5 milijona evrov, kljub temu da niso bili izpolnjeni pogoji za črpanje sredstev, ki so bili določeni v kreditni pogodbi, in da črpana sredstva niso bila porabljena namensko v s skladu s kreditno pogodbo. S tem je družbi kreditojemalki omogočil pridobitev velike protipravne premoženjske koristi v višini 25,5 milijonov evrov na škodo banke, saj družba kredita ni vrnila.

• prav tako je isti osumljeni direktor v septembru 2009 kreditnemu odboru banke predlagal odobritev kredita v znesku približno 5,5 milijona evrov, pri čemer je za zavarovanje kredita predlagal hipoteko na precenjeni poslovni stavbi v BIH, ki je bila po neverodostojnem cenitvenem poročilu cenilca iz Sarajeva ocenjena na 6,9 milijona evrov, dejansko pa je bila v času sklenitve kreditne pogodbe vredna približno tretjino navedene vrednosti, torej 2,2 milijona evrov. Ugotovili smo, da družba kreditojemalka sredstev banki nikoli ni vrnila, s čimer si je pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 3,4 milijona evrov, ki predstavlja razliko med zneskom iz prejetega kredita (5,6 milijona evrov) in dejansko vrednostjo zastavljene nepremičnine (2,2 milijona evrov), ki jo bo oškodovana banka eventualno prejela iz kupnine po prodaji zastavljene nepremičnine.

Pri vseh navedenih kaznivih dejanjih obstajajo tudi utemeljeni razlogi za sum, da sta obe odgovorni osebi družb kreditojemalk osumljeni kaznivih dejanj napeljevanja bančnih uslužbencev h kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali pravic po 244. členu Kazenskega zakonika in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika – 1.

NPU je predkazenski postopek začel na podlagi obvestila oz. informacije protikorupcijske komisije o sumu storitve kaznivega dejanja, lastne dejavnosti policije (pregleda dokumentacije in z zbiranjem obvestil) in na podlagi naznanil banke o sumu storitve kaznivega dejanja.