Med 8. in 10. septembrom 2009 je v Ljubljani potekal seminar o bolonjskem procesu v policijskem izobraževanju, ki ga je v okviru CEPOL-a, Evropske policijske akademije, organizirala Policijska akademija.
Dejstvo, da se je seminarja udeležilo 40 visokih policijskih uradnikov iz 19 držav članic Evropske unije, dokazuje, da se evropske policije, ki so imele ali še imajo zaprt sistem izobraževanja, danes odpirajo, da se na tem področju dogajajo spremembe in da se pri tem ne morejo izogniti bolonjskemu procesu.
Mag. Goran Klemenčič, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, ki je otvoril seminar, je v svojem nagovoru poudaril, da je bolonja dobra ideja, ki pa je bila v številnih državah slabo implementirana in zato deležna številnih kritik. Poudaril je, da se policije morajo prilagoditi izzivom in spremembam v družbi, da so prve odgovorne za zagotavljanje pravnega reda, kar pa od policistov zahteva drugačno odgovornost in način delovanja. Zato pa je toliko bolj pomembno, kako so policisti izobraženi in kako izobraževanje poteka. V procesu izobraževanja ne gre več samo za znanje, gre za oblikovanje družbeno občutljivih in razgledanih posameznikov, ki se znajo odzivati na družbene pojave in izzive ter znajo razmišljati širše in usmerjeno v skupnost. Zato mora biti cilj izobraževanja oblikovanje etičnih in razmišljujočih posameznikov.
Janja Komljenovič z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je v svoji predstavitvi opravila inventuro desetih let bolonjskega procesa, poudarila njegove cilje, prednosti in slabosti ter naloge, ki še morajo biti opravljene, da bi ideja bolonje zaživela v evropskem prostoru in dosegala svoje cilje.
Na seminarju je bilo predstavljenih devet bolj ali manj uspešnih načinov implementacije bolonjskega procesa v policijsko izobraževanje. Za naše razmere so bile zanimive predvsem predstavitve treh nemških udeležencev, ki so predstavili programe prve bolonjske stopnje za bodoče policiste, in sicer v zvezni deželi Rhineland-Palatinate, v zvezni nemški policiji in za bodoče kriminaliste v okviru zveznega kriminalističnega urada (BKA).
Udeleženci seminarja so odkrito razpravljali o prednostih in pomanjkljivostih, izmenjevali svoje poglede in izkušnje, težave in formalnosti, s katerimi se spopadajo zaradi različnih zakonodaj v posameznih državah.
Skupna vsem pa je bila ugotovitev, da imajo evropske policije skupne vrednote in cilje na področju policijskega izobraževanja, da policisti različnih držav morajo odsevati strukturo in vrednote svojih držav ter da v Evropski uniji potrebujemo primerljivo izobražene policiste. In da je - kljub vsem težavam in pomislekom - morda prav v policijskem izobraževanju, ki ima definiranega delodajalca, z jasnimi potrebami in cilji, bolonjski proces celo laže uresničiti kot v kakšnem drugem poklicu.