Aleš Kegljevič iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi in Damijan Turk, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Celje, ter Mitja Štampfer, direktor Področja korporativne varnosti in nadzora v Pošti Slovenije, so danes, 10. avgusta 2012, na novinarski konferenci na celjski policijski upravi predstavili podrobnosti treh uspešno zaključenih preiskav ropov v Jurkloštru, Polzeli in na Ravnah na Koroškem.
Policisti in kriminalisti so vse tri rope preiskali, pri tem pa so dobro sodelovali s Pošto Slovenije. Rop pošte v Jurkloštru je bil maja, ropa pošt na Polzeli in v Ravnah na Koroškem pa junija.
Pri slednjem je oborožen in zamaskiran storilec vstopil v prostore poštne poslovalnice, zagrozil uslužbenkama in zahteval denar. Ko ga je dobil, je pobegnil. Pri tem je odvrgel vrečo z ukradeno gotovino, ki so jo policisti kasneje našli. "Na podlagi ogleda kraja dejanja, opravljenih preiskav ter zbranih obvestil so policisti 27. julija 2012 odvzeli prostost 25-letnemu osumljencu z območja Raven na Koroškem. Osumljenega bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja ropa po 206. členu Kazenskega zakonika," je dejal Turk.
Kegljevič je predstavil delo policije na področju preiskovanja kaznivih dejanj ropov pošt. Povedal je, da se načini in trendi ropov s časom spreminjajo, predvsem zaradi spremenjenega načina poslovanja z gotovino, zaradi tehničnih izboljšav na področju mehanskih in elektronskih sistemov varovanj ter zaradi prilagajanja storilcev razmeram in potrebam na trgu, tako v Sloveniji kot v Evropi.
Povedal je tudi, da policija v dveh letih beleži predvsem trend izvrševanja ropov v skupinah dveh do štirih oseb, od katerih večina storilcev pripada t. i. skupini specialnih povratnikov premoženjskih kaznivih dejanj, ki so bili v preteklosti že obravnavani za podobna kazniva dejanja. Dodal je, da se v zadnjih dveh letih na območju Slovenije srečujemo s storilci kaznivih dejanj ropov, ki prihajajo v Slovenijo izvrševat oborožene rope iz sosednjih držav, predvsem iz Bosne in Hercegovine, Črne gore in Srbije. "Prav v teh primerih ugotavljamo, da omenjene skupine storilcev ne izvršujejo ropov samo na območju Slovenije, temveč v intervalih izvršujejo kazniva dejanja ropov tudi v domačem okolju in na območju drugih držav članic Evropske unije," je dejal Kegljevič.
Izpostavil je še primer ropa v Kresnicah, kjer je prišlo tudi do smrtne žrtve, prijetje članov mednarodne združbe roparjev, ki je izvrševala rope pošt in varnostnikov pri prevozu gotovine na območju Slovenije, in prijetje nekaterih članov srbske združbe iz Zemuna, ki je v letih 2010 in 2011 na območju Slovenije storila več ropov bank, pošt in zlatarn.
Kegljevič je opozoril na primerno varovanje objektov in zaposlenih ter poudaril, da je preiskovanje ropov in prijetje storilcev neposredno po storitvi ropa odvisno od prvih informacij, ki jih policija pridobi od oškodovancev in oseb, ki so bili priča ropu neposredno po izvršitvi ropa. Občane poziva, naj v primeru ropov uporabne podatke v čim krajšem času sporočijo policiji na interventno številko 113 ali na brezplačno anonimno telefonsko številko policije 080 1200.
Statistični podatki (število obravnavanih in preiskanih kaznivih dejanj po 206. členu (Rop) KZ-1, kjer je bil kraj storitve pošta, glede na policijsko upravo)
Štampfer je poudaril, da sodelovanje med Policijo in Pošto Slovenije že tradicionalno poteka dobro, po povečanju števila ropov poštnih poslovalnic, predvsem v letu 2010, pa se je sodelovanje še okrepilo. Rezultat tega je tudi večja raziskanost števila ropov, hkrati pa je tako v letu 2011 kot tudi v prvih sedmih mesecih letošnjega leta število ropov v primerjavi z letom 2010 občutno padlo. Pošta Slovenije namreč intenzivno izvaja vse napovedane ukrepe, ki jih je javnosti predstavila že ob porastu kaznivih dejanj zoper Pošto Slovenije v letu 2010.
Pošta Slovenije ima 556 poštnih poslovalnic po vsej Sloveniji, tudi na ruralnih področjih, kjer marsikje drugih podobnih institucij ni. Statistično gledano, ropi pošt v zadnjih dveh letih glede na navedena dejstva ne odstopajo od povprečja ropov drugih finančnih institucij, kot so banke, menjalnice ipd. "Zaključili smo s projektom izgradnje sistema videonadzora na 150-ih poštnih poslovalnicah. S tem bomo nadaljevali tudi v prihodnje, dokler ne bodo z njim opremljene vse pošte. Zaključili smo s projektom mehanske nadgradnje na 144-ih poštnih poslovalnicah. To so poštne poslovalnice, ki so po naši oceni najbolj ogrožene. Julija letos pa smo zaključili z montažo dimnih denarnih pasti na 270-ih poštnih poslovalnicah. Lani smo v Pošti Slovenije za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja namenili 2,5 milijona evrov, tolikšna sredstva pa so predvidena tudi za letošnje leto," je še dejal Štampfer.
Sicer pa Pošta Slovenije poleg varnostnih ukrepov vodi tudi aktivno politiko pomoči žrtvam kaznivih dejanj. Varnost in osebna nedotakljivost zaposlenih in uporabnikov poštnih storitev sta vodilo politike korporativne varnosti, zato so vsem žrtvam na voljo psihosocialna pomoč oziroma pomoč psihologa ter druge oblike interne pomoči. Poudarjajo, da je za zmanjšanje varnostnih tveganj pomembno samozaščitno ravnanje zaposlenih; njihovo usposabljanje na področju zagotavljanja varnosti, zlasti osebne, šele nato premoženja, redno informiranje o oblikah samozaščite in varnostnih omejitvah poslovanja z gotovino in vrednostnimi pošiljkami ipd. Ob navedenih ukrepih Pošta Slovenije izvaja tudi druge ukrepe, namenjene izboljševanju varnosti zaposlenih in strank ter njenega premoženja.