Že leta 1902 je bilo v angleškem parlamentu objavljeno, da je "prehitra vožnja največja grožnja urejenemu prometu". Danes obstaja ogromno empiričnih dokazov, ki to izjavo potrjujejo.

Hitrost je ena od maloštevilnih oblik voznikovega vedenja, pri kateri je bila ugotovljena jasna in trdna povezava med vedenjem in številom prometnih nesreč.

Na slovenskih cestah je zaradi prehitre vožnje in hitrosti, ki ni prilagojena različnim dejavnikom, ki spremljajo promet (stanje in lastnosti ceste, prometne razmere …), leta 2002 umrlo 117 oseb, 630 jih je bilo hudo in 3.707 lahko telesno poškodovanih.

Od skupnega števila se je 19,9 % (7.898) prometnih nesreč zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti, ki je obenem tudi najpogostejši vzrok hudih prometnih nesreč na slovenskih cestah; 7.907 se jih je zgodilo zaradi nepravilnih premikov z vozilom, 6.679 zaradi nepravilne strani in smeri vožnje, 6.390 zaradi neustrezne varnostne razdalje ter zaradi neupoštevanja pravil o prednosti 6.292.

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč

Vsekakor pa velja opozoriti, da so iz prometno-varnostnega vidika, glede na leto 2002 posebej rizični, prav poletni meseci, ko na slovenskih cestah umre največ ljudi. Podatki iz leta 2002 kažejo naslednje:

• junij - 26. mrtvih,
• julij - 30 mrtvih,
• avgust - 25 mrtvih,

V teh treh mesecih je umrlo 81 oseb, oziroma 30,1 % vseh, ki so umrle v letu 2002.

Prav zaradi tega smo za uvod v to obdobje, skupaj s podjetji: AVTO TRIGLAV, DAT-CON Polzela in PREMIER ADRIA, pripravili preventivno akcijo, ki smo jo poimenovali "MINUTA V PROMETU JE LAHKO DOLGA CELO ŽIVLJENJE".

Akcija bo potekala od 9. - 21. junija 2003 na območju vseh Policijskih uprav v Sloveniji.

Namen akcije je predvsem v tem, da ponovno opozorimo na problematiko hitrosti v cestnem prometu ter na posledice prehitre vožnje, da predstavimo sistem dela z videonadzornimi sistemi in njihov vpliv na prometno varnost ter, da tudi z osebnim stikom poskušamo prepričati vse udeležence v prometu, da je minuta v prometu dejansko lahko dolga celo življenje.

V času izvajanja akcije bomo s posebej opremljenim civilnim vozilom Policije, ki ima vgrajen videonadzorni sistem, obiskali vse policijske uprave. Vozilo, bo postavljeno na točkah, kjer je koncentracija ljudi visoka in bo predstavljalo t.i. ťinfoŤ točko, kjer si bodo zainteresirani lahko pridobili informacije o problematiki hitrosti, si ogledali posnetke kršitev posnetih s tem sistemom, kjer bo moč dobiti nasvet za varnejšo udeležbo v prometu, dobiti preventivne zloženke itd. Na tej točki se bo nahajal tudi vodja policijskega okoliša, kjer bo akcija potekala, ki bo odgovarjal na konkretna vprašanja občanov o lokalni prometno varnostni problematiki.

Celotno akcijo bomo javnosti predstavili na tiskovni konferenci, ki jo skupaj z Inštitutom Republike Slovenije za rehabilitacijo, organiziramo v četrtek, 5. junija 2003, ob 10.00 uri v prostorih Inštituta za rehabilitacijo, Tomačevska 1, Ljubljana (4. nadstropje).

Na tiskovni konferenci bodo sodelovali: vodja Sektorja za cestni promet v Upravi uniformirane policije Generalne policijske uprave g. Ljubo Zajc in g. Robert Sušanj, vodja oddelka za nadzor in prometne nesreče v istem sektorju, ter strokovnjaki za rehabilitacijo z oddelka pacientov s poškodbami možganov Inštituta Republike Slovenije za rehabilitacijo ga. mag. Viktorija Košorok spec. fiz. med. in dr. Vesna Radonjič spec. klin. psih.

Informacijo so pripravili v Sektorju za cestni promet v Upravi uniformirane policije Generalne policijske uprave.