Sorodne objave

 

Na današnji novinarski konferenci v Beli galeriji na Kotnikovi ulici v Ljubljani so predstavniki Generalne policijske uprave in Policijske uprave Ljubljana predstavili uspešno kriminalistično preiskavo mednarodne kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem prepovedanih drog z območja vzhodnega Balkana v Slovenijo in naprej v druge države EU.

070704-novinarska

Na fotografiji z leve proti desni: mag. Branko Japelj, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana, Aleksander Jevšek, direktor Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, in Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete (foto: Dean Božnik)


Eden od pomembnih tihotapskih kanalov je še vedno tako imenovana Balkanska pot, po kateri se v Evropsko unijo pretihotapi znaten delež prepovedane droge heroin in ki poteka iz Turčije preko Bolgarije in držav nekdanje Jugoslavije v EU. Skoraj ves heroin, ki je bil leta 2006 zasežen v EU, je po podatkih UNODC izviral iz Afganistana. Turške kriminalne združbe, ki trgujejo z afganistanskim heroinom, so tesno povezane z mednarodnimi kriminalnimi združbami, ki nadzorujejo trgovino s heroinom v mnogih državah članicah EU.

Tudi v zadnji kriminalistični operaciji, ki je bila zaključena v petek, 29. 6. 2007, in ki jo je slovenska kriminalistična policija vodila v sodelovanju s predstavniki tujih kriminalističnih policij, predvsem Italije, Švice, Švedske in Avstrije, je bil heroin tihotapljen preko Turčije v Albanijo, od tam pa na območje Kosova in preko zahodnega Balkana na območje EU. Organizacijo tihotapstva prepovedanih drog je imela v rokah mednarodna kriminalna združba, aktivna v Sloveniji in na Kosovu, kot tihotapci prepovedane droge pa so bili angažirani predvsem slovenski državljani.

Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana je v sodelovanju z Upravo kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, italijanskimi, švicarskimi, švedskimi in avstrijskimi varnostnimi organi od avgusta lani do konca junija letos z uporabo klasičnih metod policijskega dela ter z uporabo prikritih metod in ukrepov zbiral obvestila o kriminalni aktivnosti mednarodne kriminalne združbe, ki se je na območju Slovenije, Italije, Srbije (Kosova) in Švice profesionalno in načrtno ukvarjala z organiziranjem, pripravljanjem in izvrševanjem kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo in tihotapstvom prepovedanih drog.

Zbiranje obvestil in pridobitev dokazov je usmerjalo Vrhovno državno tožilstvo, Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.

Pri kriminalistični preiskavi je bilo ugotovljeno, da so osumljenci kot organizatorji s pomočjo kurirjev in njihovih vozil z območja Republike Srbije (Kosova) preko Slovenije v države EU pretihotapili večje količine heroina. Prevoze prepovedane droge, ki so jih člani kriminalne združbe predhodno natančno načrtovali in organizirali, so opravili "kurirji", ki so heroin tihotapili v rezervoarjih za gorivo in v vratih vozil. Prepovedano drogo so prevažali v Slovenijo, kjer je bil del prepovedane droge heroin izločen (od 5 do 10 kg) in namenjen za slovenski trg, preostali del pa je bil pretihotapljen v države EU.

Med preiskavo je slovenska policija v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi evropskih držav ugotovila, da je mednarodna kriminalna združba organizirala prevoz najmanj 90,5 kilogramov heroina, ki so ga policisti kriminalni združbi tudi zasegli.

V navedeni združbi je delovalo štirinajst oseb, in sicer: kot vodja 37-letni državljan Slovenije, 33-letni državljan Makedonije, 34-letni državljan Bosne in Hercegovine, 34- in 31-letna državljana Slovenije, 32-, 31-, 24- in 29-letni državljani Srbije z območja Kosova, 33- in 23-letna državljana Slovenije ter tri še neidentificirane osebe.

Dne 29. 6. 2007 so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije v Policijski upravi Ljubljana v sodelovanju z Upravo kriminalistične policije in Specialno enoto na Generalni policijski upravi, Posebno policijsko enoto na Policijski upravi Ljubljana in ob pomoči policijskih uprav Novo mesto, Kranj in Postojna izvršili devet hišnih preiskav pri devetih osumljencih, pri čemer so osmim osumljencem odredili 48-urno policijsko pridržanje. Pri hišnih preiskavah so zasegli še približno 6.000 g heroina (namenjenega prodaji slovenskim uživalcem in preprodajalcem), več različnih nabojev, pištolo in več mobilnih telefonov.

Heroin, ki je bil zasežen v tujini in v Sloveniji, je na črnem trgu skupaj vreden 1.564.000 evrov, pri čemer je cena kilograma prepovedane droge heroin na črnem trgu približno 17.000 evrov, vrednost enega grama prepovedane droge heroin pri ulični prodaji pa dosega vrednost približno 30 evrov.

Sektor kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana je 30. 6. 2007 na Vrhovno državno tožilstvo, Skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, podal kazensko ovadbo zoper 14 oseb za deset kaznivih dejanj Neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 196/I in II Kazenskega zakonika in k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Ljubljani privedel osem osumljencev, zoper katere je preiskovalni sodnik odredil pripor.
Kriminalistična preiskava v tej zadevi še ni v celoti zaključena, zato policija nadaljuje s svojimi aktivnostmi.

Izsledki Združenih narodov, predvsem UNODC (Oddelka Združenih narodov za droge in kriminal - United Nation Office on Drugs and Crime), ki v okviru svojih pristojnosti spremlja situacijo prepovedanih drog po svetu, kažejo, da je proizvodnja opijevega maka v Afganistanu v letu 2006 glede na leto 2005 narasla za 59 odstotkov. Tako je bilo leta 2006 v Afganistanu zasejanega 165.000 hektarjev opijevega maka, v letu 2005 pa 104.000 hektarjev, kar kaže na povečanje proizvodnje prepovedane droge heroin.

Proizvodnja heroina je po podatkih UNODC v Afganistanu leta 2005 znašala 410 ton, v letu 2006 pa je znašala že približno 610 ton. Glede na nedavne analize UNODC v 508 afganistanskih vaseh lahko predvidevamo, da se bo proizvodnja v letu 2007 še stopnjevala. Glede na aktivne tihotapske poti, če upoštevamo podatke UNODC, je bil heroin tihotapljen po več kanalih, eden od njih je t. i. Balkanska pot.