Policisti skupaj z Javno agencijo RS za varnost prometa začenjamo z nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ki bo potekala od 21. do do 27. marca 2022. Napovedujemo tudi maraton nadzora hitrosti, ki bo v skoraj vseh državah Evropske unije, tudi v Sloveniji, potekal v četrtek, 24. marca 2022.
Samo zaradi neprilagojene hitrosti lani umrlo 49 cestnoprometnih udeležencev
Z novo medijsko kampanjo pod naslovom Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj želi agencija javnost opozoriti na pomen prilagojene hitrosti voznim razmeram, na ustrezno varnostno razdaljo in zaviralno pot. Neprilagojena hitrost je namreč še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Samo lani je bilo zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah kar 49 smrtnih žrtev!
Na današnji novinarski konferenci v Izpitnem centru Ljubljana so sodelovali: Jože Hribar, direktor Javne agencije RS za varnost prometa, ki je podrobneje predstavil kampanjo, Robert Vehovec (na fotografiji) iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, ki je predstavil aktivnosti policije, in Anamaria Hren, vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa, ki je predstavila stanje varnosti prometa v povezavi z neprilagojeno hitrostjo.
Slovenija del mednarodno usklajene akcije Hitrost (ang. Speed)
V času akcije bomo policisti po vsej Sloveniji izvajali poostren nadzor hitrosti (akcija Speed), ki je mednarodno usklajen in se bo izvajal na območju celotne Evrope ter ga organizira ROADPOL, evropska mreža prometnih policij. Skupaj z agencijo ob tej priložnosti znova opozarjamo: "Hitreje kot vozite, siloviteje boste trčili, kar lahko pomeni razliko med hudo prometno nesrečo in lahkim trčenjem. Dosledno upoštevajte vse omejitve hitrosti in jih prilagajajte razmeram na cesti."
V četrtek, 24. marca, bomo policisti na okoli 600 lokacijah po vsej državi izvedli tudi t. i. maraton nadzora hitrosti
Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je med drugim opozoril: "Še posebej bi radi izpostavili četrtek, 24. marca 2022, ko lahko vozniki v Sloveniji in praktično vseh državah Evropske unije pričakujejo maraton nadzora hitrosti. Načrtujemo, da bomo delovali na okoli 600 lokacijah, v nadzor pa bomo vključili vsa tehnična sredstva, ki jih imamo na voljo. Tako kot je praksa že zadnjih nekaj let, bomo v slovenski policiji tudi tokrat objavili lokacije, kjer bomo delovali, na ta način pa želimo pokazati, da želimo delovati predvsem preventivno ter z željo, da vozniki z umirjeno in defenzivno vožnjo pripomorejo k varnejšim cestam.
Voznike in vse udeležence v cestnem prometu bi zato še enkrat opomnili na to, da smo za dobro prometno varnost odgovorni vsi skupaj, in sicer predvsem tako, da se odgovorno obnašamo v prometu – odgovorno ravnanje pa se zagotovo začne z vožnjo v skladu s predpisi in omejitvami hitrosti, zato poziv vsem, da se nam pridružijo v naših naporih, da letos naredimo korak k varnejšim cestam."
Dodaten poziv tudi voznikom motornih koles in mopedov. Pomladne vozne razmere so namreč zanje še posebej kritične
Ob tej priložnosti je Vehovec posebej opozoril tudi na varnost voznikov enoslednih motornih vozil: "Še posebej bi tokrat radi izpostavili voznike motornih koles in mopedov, za katere moramo žal ugotoviti, da jih je lani umrlo kar 31, od tega skoraj polovica zaradi neprilagojene hitrosti. Kritični so bili predvsem pomladni meseci, saj je že do konca maja umrlo kar 12 voznikov motornih koles ali mopedov. Začetek akcije zato ni naključen. V pomladnih mesecih se zaradi toplejšega vremena na cestah pojavi več udeležencev v prometu, zaradi občutka dobrih razmer pa se dvignejo tudi hitrosti – če govorimo o povprečnih hitrostih, lahko ugotovimo, da večina udeležencev začne voziti nekoliko hitreje. Kljub temu ceste spomladi skrivajo kar nekaj pasti – od neočiščenih cest in mrzlega asfalta do večjega števila šibkejših udeležencev v prometu, ki se kar naenkrat pojavijo v prometu." Več o tem na: Spomladansko sonce že vabi na motor. A previdno, saj so ceste še vedno hladne, neočiščene in ponekod poškodovane!
Hitrejši kot smo, ožje je naše vidno polje in daljši je naš reakcijski čas.
Tunelski vid. Ko se voznikovo vidno polje s povečevanjem hitrosti nevarno zožuje
Med vožnjo moramo zaznati čim več podrobnosti na cesti in okrog nje. S povečanjem hitrosti se voznikovo vidno polje zožuje – to privede do t. i. tunelskega vida. Čim hitreje vozimo, tem dalje izpred vozila usmerjamo pogled, ožje je naše vidno polje. Zato težje zaznamo ali sploh ne zaznamo dogajanja ob cesti, kolesarjev, pešcev, ki želijo prečkati vozišče, in morebitnih vključevanj z bočnih cest oziroma ne predvidimo dogodka, ki bi ga pri manjši hitrosti sicer lahko. Zapomnimo si: če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, lahko pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke ter predvidimo njihov potek in ustrezno ter varno reagiramo.
Omejitve hitrosti v naseljih. Nižja hitrost lahko pomeni ločnico med življenjem in smrtjo
Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 km/h tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno (10-odstotno). Pri višjih hitrostih se tveganje izrazito poveča. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca je enak padcu z višine 9,8 m. Pri hitrosti vozila s 60 km/h je verjetnost preživetja pešca samo še 10-odstotna, tveganje za smrt pa kar 90-odstotna. Omejitve hitrosti v naseljih, območjih umirjenega prometa in območjih omejene hitrosti so namenjene predvsem zaščiti ranljivejših udeležencev v prometu (pešci, kolesarji).
Preventivni nasveti udeležencem v prometu
|
Zaskrbljujoči podatki. Zaradi neprilagojene hitrosti v zadnjih 9 letih kar 356 smrtnih žrtev
Po trenutnih (začasnih) in zaskrbljujočih podatkih AVP se je med 1. januarjem in 11. marcem letos na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 480 prometnih nesreč. Dve osebi sta v teh prometnih nesrečah izgubili življenje, 24 je bilo hudo, kar 197 pa lažje poškodovanih.
V zadnjem devetletnem obdobju ostaja neprilagojena hitrost ključen vzrok za smrtne prometne nesreče. V obdobju 2013–2021 je zaradi tega vzroka na slovenskih cestah življenje izgubilo za kar 7 polnih avtobusov ljudi oziroma 356 oseb. Še veliko več pa jih ostalo hudo poškodovanih, v zadnjem petletnem obdobju (2017–2021) kar 1.382. Število hudo telesno poškodovanih (291 oseb) se je v letu 2021 povečalo za 14 odstotkov v primerjavi z letom poprej, število lažje telesno poškodovanih (1.427 oseb) pa se je povečalo za 9 odstotkov.
Podrobnejša prometna statistika je objavljena v sporočilu za javnost AVP
Povezane vsebine
Javna agencija RS za varnost prometa
Hitrost – počasneje je varneje!