V povezavi z očitki na delo policije in njenih enot ter zaposlenih in njihovih vodij, ki so se v zadnjem obdobju pojavljali v javnosti, objavljamo odziv policije.

Eno izmed najobčutljivejših in najzahtevnejših področij policijskega delovanja je odkrivanje in preiskovanje kriminalitete, sploh najzahtevnejših kaznivih dejanj, v katerih obravnavamo v javnosti izpostavljene osebe. Take kriminalistične preiskave, ki potekajo pod usmerjanjem izključno državnega tožilstva, bodo vedno samo zahtevno policijsko delo brez kakršnih koli stranskih primesi.

Zato lahko neutemeljene in nestrokovne očitke na račun policijskih preiskav razumemo v njihovem edinem namenu – diskreditirati in vplivati na delo preiskovalcev, njihovih vodij in policije.

Odgovornost zaposlenih in njihovih vodij na vseh ravneh kriminalistične policije in v njeni organizacijski enoti – Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) – je izjemno velika. Kriminalistična preiskava namreč od njih terja zakonite in odločne postopke pri pridobivanju dokazov o najhujših kaznivih dejanjih in prevzem odgovornosti ter ukrepe, če postopki niso taki; strokovno presojo utemeljenosti zbranih ugotovitev, ki so ob visokih pravnih standardih pod nenehno tožilsko in sodno lupo; jasno zavedanje, da kljub utemeljenosti suma o krivdi vedno odloča sodišče; profesionalen odnos preiskovalcev do vseh vpletenih oseb v obravnavanih primerih, ne glede na njihov status ali položaj v družbi.

Ali so profesionalnega odnosa deležni tudi preiskovalci in vodje iz kriminalistične policije?

Blatenje preiskovalcev in vodij iz kriminalistične policije ter konkretnih kriminalističnih preiskav ali celo pobude za ukinitev določenih policijskih enot to zagotovo niso.

V policiji stalno izvajamo ukrepe za še večjo učinkovitost delovanja naših enot, na podlagi katerih prilagajamo organizacijo in izvajanje načina dela. Tudi za NPU, za katerega ocenjujemo, da je takšna organizacijska enota, v kateri je omogočeno neodvisno in kakovostno preiskovanje kaznivih dejanj, ki je primerna in potrebna za učinkovito preiskovanje najhujših oblik gospodarske, organizirane in klasične kriminalitete. Zato v policiji o ukinitvi NPU ne razmišljamo, bodo pa glede na ugotovitve nadzorov in analiz, ki so bile opravljene v času obstoja delovanja NPU, izvedeni nadaljnji ukrepi.

Vodje v kriminalistični policiji stalno skrbijo in omogočajo pogoje, da predkazenski postopki v zakonskih okvirih potekajo nemoteno in učinkovito ne glede na aktualne družbene razmere. Odločitve o preiskovanju in načinu obravnave posameznih zadev ter dodeljevanju zadev preiskovalcem sprejemajo vodje neodvisno od tega, katere osebe so osumljene v konkretnih primerih, tudi če gre za javno izpostavljene osebe.

Zaposleni v kriminalistični policiji bodo nadaljevali z nepristranskim in zavzetim delom, ne glede okoliščine kriminalističnih preiskav ali značilnosti preiskovancev. Ne bodo jih ustavili najrazličnejši pritiski, napadi in ponižanja v javno objavljenih prispevkih, ki vsebujejo neresnične in lažnive navedbe, npr. o političnih povezavah, in to zgolj zaradi strokovne obravnave zadev, ki jih poimensko izpostavljeni kriminalisti preiskujejo, njihovih osebnih okoliščin ali delovnega mesta, ki ga zasedajo.

Seveda enako velja tudi za tiste policiste (med njimi so tudi kriminalisti Uprave kriminalistične policije), ki izvajajo interni nadzor nad delom posameznih policijskih enot in pri tem NPU ne more in ne sme biti izjema. Strokovnost nadzornikov in njihova neodvisnost pri izvedbi nadzora, kot enega od pomembnih in osnovnih funkcij vodenja, je ključ do legitimitete organa.

Poslanstvo kriminalistične preiskave je ugotoviti dejansko stanje in zbrati kakovostne dokaze, pomembne za tožilsko odločitev o uvedbi kazenskega pregona

Zato preiskava osumljene osebe, npr. iz političnega prostora, ob obstoječih (zaznanih ali prijavljenih) razlogih za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, nikoli ne bo politična preiskava ali preiskava, specializirana za pregon politikov, ampak samo policijska preiskava.

Zato zakonito zbrani in zadostni dokazi v konkretni preiskavi niso policijski povračilni ukrepi zoper osumljeno osebo, ampak le podlaga za tožilsko odločitev o morebitni uvedbi kazenskega pregona in nadaljnjo razsodbo sodišča.

Zato so lahko edino vodilo preiskovalcev strokovnost in zakonitost njihovega dela, tožilske usmeritve in sodne odločitve, tudi če se kdor koli z njimi ne strinja.

Kriminalistična preiskava pa bo vedno ostala zahtevno policijsko delo, v kateri si kriminalistični preiskovalci in njihovi vodje zaslužijo dostojno in spoštljivo javno obravnavo, tudi zaradi poslanstva, ki ga predano opravljajo in ga bodo tudi v prihodnje.