Slovenska policija v sodelovanju z evropsko mrežo policijskih strokovnjakov in nevladno organizacijo Amber Alert Europe tudi letos ob mednarodnem dnevu pogrešanih otrok, ki ga obeležujemo danes, 25. maja, pripravlja preventivno kampanjo #NeBodiLahkaTarča. Namen kampanje je opozoriti otroke, predvsem mlade najstnike, na t. i. spletni grooming, in jih tako osveščati o nevarnostih navezovanja spletnih stikov, ki lahko vodijo v spolne zlorabe.
Oglej si video #NeBodiLahkaTarča
Letošnjo preventivno kampanjo, ki jo predstavljamo skozi animirani videoposnetek, v katerem so zbrani dragoceni nasveti otrokom, starejšim od 10 let, so v sodelovanju z nevladno organizacijo Amber Alert Europe oblikovali člani mednarodne mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe, ki jo sestavljajo strokovnjaki policij iz celotne Evrope.
Damjan Miklič iz Uprave kriminalistične policije je kot predsednik evropske mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe (Police expert network on missing persons) izpostavil: "Osnovnega zavedanja o možnosti spletnega nadlegovanja še vedno primanjkuje. Otroke vedno učimo o nevarnostih zunanjega sveta, pri čemer pozabljamo, da lahko otroci sami sebe izpostavijo nevarnost v lastnem domu, če so aktivni na spletu. Poleg tega otroci še niso osvojili vseh potrebnih znanj in veščin, da bi lahko bili varni v internetnem okolju. Zlasti sedaj, ko otroci na spletu preživijo več časa kot kadar koli prej, je treba ozavestiti to vprašanje in otrokom dati potrebne nasvete, da se zaščitijo pred spletnimi plenilci."
Damjan Miklič zato poziva vse, da se pridružijo kampanji slovenske policije in da informacije čim bolj razširijo v različnih skupnostih; naj bo to v šolah, na ustreznih platformah družbenih medijev ali med starši.
Na spletu ni vse tako, kot se zdi
Internet je odličen vir informacij za vse generacije. S pomočjo interneta in družbenih omrežij lahko ostajamo v stiku in brez težav klepetamo s prijatelji in sorodniki z vsega sveta, z njimi si lahko izmenjujemo fotografije in videoposnetke. Tudi izobraževanje in učenje tujih jezikov je lažje in cenejše prav zaradi prednosti, ki jih prinaša internet.
Prav zaradi vseh dobrih lastnosti, ki jih internet ima, pogosto spregledamo vse slabosti in nevarnosti, ki v internetnem okolju prežijo na naivnega uporabnika. Anonimnost, ki jo zagotavlja internet, nekateri posamezniki izkoriščajo za svoje slabe namene. Nameni in cilji t. i. navideznih prijateljev, ki jih spoznamo na družbenih omrežjih, niso vedno dobri. Še posebej nevarna so lahko spletna "prijateljstva" z ljudmi, ki jih osebno ne poznamo in ne moremo preveriti njihove prave identitete. Med uporabniki spleta se lahko velikokrat znajdejo ljudje, katerih namen je izkoristiti naivnost otrok. Velikokrat svoja dejanja podkrepijo tudi z grožnjami.
Ne deli fotografij, za katere ti bo lahko kasneje žal, da si jih delil/-a
Pošiljanje in deljenje fotografij preko spleta je hitro, enostavno in poceni. Zavedati pa se moramo, da istočasno s klikom "pošlji" ali "objavi" izgubimo nadzor, ki smo ga do takrat imeli nad fotografijo. Še posebno kritične so fotografije, kjer so otroci in mladostniki pomanjkljivo oblečeni ali goli. V trenutku, ko se fotografija znajde na družbenem omrežju, je nemogoče izvedeti, kdo jo je delil ali preposlal naprej, jo spremenil, ali jo shranil na svojo napravo. Fotografije, ki smo jo enkrat delili ali nekomu poslali, tako nikoli več ne dobimo nazaj.
Res veš, s kom se pogovarjaš?
Podobno velja tudi za video pogovore, kjer lahko sogovornik celoten pogovor posname. Na družbenih omrežjih pogosto na naivne otroke prežijo starejši izkoriščevalci. Na začetku se jim predstavljajo kot njihovi vrstniki ali prijatelji, ki otrokom dajejo občutek, da jim je v resnici mar zanje, dejansko pa želijo izrabiti otrokovo zaupanje in ga prepričati v to, da mu pošlje fotografije, na katerih je pomanjkljivo oblečen ali celo gol. Ko otrok v tem nasilnem odnosu ne želi več sodelovati ali spozna, da "prijatelj" ni to, za kar se izdaja, ga nasilnež začne izsiljevati in mu groziti, da bo vse njegove fotografije objavil na spletu. V takem primeru otrokom svetujemo, naj nemudoma in povsem prekinejo komunikacijo z neznancem, a njunega pogovora ne brišejo, temveč si ga shranijo. Nikakor naj se ne odzivajo na izsiljevanje ali poskušajo zamolčati nastalo situacijo, temveč naj se o problemu pogovorijo s starši in učitelji oz. odraslimi osebami, ki jim zaupajo, ali pa pomoč poiščejo na policijski postaji.
Zadrži osebne podatke zase
Velikokrat se sprašujemo, kaj sploh je osebni podatek. To je vsak podatek, ki lahko izda neko lastnost, stanje ali informacijo o neki osebi. Zato otroke in mladostnike opozarjamo, naj na internetu nikoli ne objavljajo in z nikomer ne delijo svojega naslova, rojstnega datuma, šole in kraja šolanja, klubov, kjer trenirajo, davčne številke ter podatkov svojih staršev. Vsi ti podatki lahko nekomu, ki bi rad otroka izkoristil, o otroku da pomembne informacije. Oseba, ki bi otroka rada izkoristila, ima tako vse podatke, kje se otrok v določenem trenutku nahaja, zato se lahko otrok znajde v nevarnosti na poti v šolo, domov ali na trening.
Če se vendarle s kom dobiš, naj bo to nekje, kjer so tudi drugi ljudje
Pogosto se zgodi, da pogovor med mladostnikom in neznano osebo na drugi strani preide na raven, ko se želita srečati tudi v živo. Otrokom in mladostnikom svetujemo, naj se z neznanci oziroma t. i. prijatelji, ki so jih spoznali preko spleta, ne srečujejo. Velikokrat bodo neznanci predlagali srečanje na samotnem kraju, kjer bi lahko otroka izkoristili za svoje zle namene ali ga celo ugrabili. Vsem, ki razmišljajo o tem, da bi se srečali z nekom, ki so ga spoznali preko spleta, predlagamo, da se z njim srečajo na kraju, kjer so tudi drugi ljudje, npr. v nakupovalnem centru. Če bi se otrok znašel v nevarnosti in bi potreboval pomoč, lahko njegovo stisko - če srečanje poteka na obljudenem kraju - mimoidoči opazijo in mu pomagajo. Pobeg otroka s kraja srečanja je tako lažji, obenem pa obstajajo tudi priče, ki bodo znale povedati, kako je bila oseba, s katero se je otrok pogovarjal, v resnici videti.
Vedno komu povej, s kom se dobiš in kam greš
Če se otrok ali mladostnik želi srečati z nekom, ki ga je spoznal preko spleta, naj o svoji nameri ter o kraju in času srečanja vedno komu pove, bodisi prijatelju, staršu, bratu, sestri.
Lanskoletna kampanja je bila zelo uspešna
Lanskoletna preventivna kampanja Ostani varen s Simonom, ki je učila otroke, kako se zaščititi pred pogrešanjem ali morebitno ugrabitvijo, je bila razširjena v 12 evropskih državah. Pri ustvarjanju in distribuciji kampanje so sodelovale nacionalne policije in nevladne organizacije iz Italije, Španije, Češke, Poljske, Slovaške, Nizozemske, Republike Srbske, Velike Britanije, Portugalske, Malte, Avstrije in seveda je sodelovala tudi slovenska policija.
Kampanja Ostani varen s Simonom je otroke opozarjala:
- naj se izogibajo stikov z vsemi neznanci, ne samo tistih, "z belimi kombiji"
- naj ne gredo od doma, ne da bi za to povedali staršem oz. jih vprašali za dovoljenje
- naj točno povedo, kam gredo in s kom
- kljub zagotovilom, obljubam in mikavnim vabilom naj nikoli ne gredo z drugo osebo, če niso s starši tako dogovorjeni
- tudi če se otroci izgubijo, naj ostanejo mirni in za pomoč poiščejo druge starše v bližini
- otroci naj si zapomnijo svoj naslov, ime in priimek staršev ter njuno telefonsko številko
- tudi ko otroci komunicirajo preko spleta, naj to počnejo le z znanimi osebami
Oglej si video Ostani varen s Simonom
Kaj storiti ob pogrešanju otroka?
V letu 2018 je slovenska policija v sodelovanju z Amber Alert Europe predstavila video za starše Kaj storiti ob pogrešanju otroka?, v katerem opozarjamo in informiramo, kako se pravilno odzvati ob pogrešanju otroka in kateri so tisti prvi ukrepi, ki jih morajo opraviti že starši, kljub izjemno stresni situaciji.
Nasveti staršem, kaj storiti, če je otrok pogrešan:
- Ostanite mirni.
- Začnite iskati tam, kjer je bil otrok nazadnje opažen.
- Majhni otroci se pogosto skrijejo in zaspijo ali pa se ne oglasijo na klice staršev, zato je treba večkrat pregledati že pregledane prostore, na primer otrokovo sobo, saj se je ta vmes morda že vrnil domov in se tam skril v strahu, da bo zaradi svojega dejanja kaznovan.
- Preverite vsa nevarna mesta v bližini lokacije, kjer se je otrok nazadnje nahajal.
- Povprašajte ostale člane družine, prijatelje in sosede, morda so ga kje opazili.
- Če otroka še vedno ni, takoj pokličite policijo na številko 113!
Oglej si video Kaj je treba storiti ob pogrešanju otroka?
Pogrešanje osebe, še posebej otroka, je treba prijaviti takoj
Na policiji poudarjamo, da je treba prijavo pogrešane osebe, še posebej pogrešanega otroka ali mladostnika, podati kar se da hitro oz. nemudoma, ko opazimo, da je nepojasnjeno odsoten iz svojega ustaljenega okolja. Nikakor ne drži podatek, da mora za podajo prijave miniti 24 ali celo 48 ur od pogrešanja, kar je "filmski mit", ki ga zaznavamo tudi kot neko splošno prepričanje v slovenski javnosti. Slovenska policija prijavo pogrešane osebe sprejme takoj in nemudoma začne izvajati različne aktivnosti za njeno izsleditev. Na nujnost prijave pogrešanja in tudi nujnost ukrepanja policije kažejo predvsem okoliščine, v katerih je oseba pogrešana. Policisti vedno svetujemo, da se pogrešanje osebe prijavi čim prej, še posebej ko gre za otroka.
Povezane vsebine
Pogrešane osebe - informacije o postopku prijave in nasveti policije
25. maj, mednarodni dan pogrešanih otrok. Vam otroci vedno povejo, kam grejo?
25. maja obeležujemo mednarodni dan pogrešanih otrok