Kriminalisti so s hišnimi preiskavami in prijetjem kriminalne združbe v torek, 16. junija, zaključili zahtevno preiskavo večjega števila vlomov in poskusov vlomov v bencinske servise in prodajalne. V operativnih aktivnostih na terenu so poleg kriminalistov sodelovali še policisti, Posebna policijska enota in Specialna enota policije. Zaključna preiskava je rezultat dela vseh policijskih uprav in Uprave kriminalistične policije. Policija je postopke proti sedmim osebam izvedla na območju Kranja, Ljubljane in Maribora. Dve osebi so kriminalisti po zbiranju obvestil in dokazov izpustili, pet pa pridržali ter s kazensko ovadbo za 28 kaznivih dejanj včeraj privedli na pristojno sodišče, kjer je bil za tri odrejen pripor.
Več o tem sta danes na novinarski konferenci povedala Primož Donoša, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Kranj, in Benjamin Franca, vodja Oddelka za premoženjsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.
Donoša je pojasnil, da so štirje osumljenci državljani Slovenije, eden pa državljan BiH. Obravnavani so bili kot hudodelska združba. Peterica je osumljena 17 vlomov in poskusov vlomov v bencinske servise in prodajalne od novembra lani do junija letos. Vlome so izvrševali po vsej Sloveniji, v kaznivih dejanjih pa so si prilaščali predvsem velike količine cigaret. Iz objektov so odtujili preko 50.000 škatlic cigaret v vrednosti okoli 150.000 eurov, v nekaterih primerih pa tudi orodje, denar, v enem primeru vozilo ter druge predmete. Cigarete so bile namenjene nadaljnji preprodaji.
Nadalje je Donoša razložil, da so osumljenci v objekte vlamljali z naviranjem vrat, oken in razbijanjem stekla. Na vlome so bili dobro pripravljeni, vsakega so podrobno načrtovali, onesposabljali so varnostne naprave in sproti vsakič tudi zakrivali sledi. Vlamljali so zelo hitro, v povprečju so ga izvršili v manj kot dveh minutah, zanje pa so praviloma uporabljali odtujena vozila in starejša vozila, ki so jih kupili izključno za izvrševanje kaznivih dejanj. Vozila so bila odtujena iz prostorov podjetij in z nezavarovanih parkirišč, odpeljali pa so jih s ključi, ki so jih pred tem pridobili z vlomom ali pa s specialnimi orodji. Na vozila so osumljenci nameščali odtujene registrske tablice, ki so jih praviloma odtujevali v okolici krajev vlomov. V prvi fazi preiskave so kriminalisti zasegli tri odtujena vozila.
Storilci so po serijah "uspešnih" vlomov postajali vedno bolj predrzni in začeli vlamljati tudi v bencinske servise v središčih mest, najbolj aktivni pa so bili v času epidemije covid-19. Skupna protipravna premoženjska korist v obravnavanih kaznivih dejanjih presega 350.000 eurov.
V zaključnih operativnih aktivnostih so kriminalisti osumljencem zasegli večjo količino predmetov, ki so jih uporabljali za izvrševanje kaznivih dejanj, kot tudi preko 100 predmetov, za katere obstaja sum, da so bili pridobljenimi s kaznivimi dejanji. Gre med drugim za nedovoljene snovi v športu, delovno orodje, opremo za prosti čas, hladno orožje in pirotehnično sredstvo.
Osumljenci so že bili obravnavani za raznovrstna kazniva dejanja.
Donoša je povedal še, da kriminalisti kljub podani kazenski ovadbi s preiskavo nadaljujejo še v smeri morebitne povezanosti osumljencev z drugimi kaznivimi dejanji.
Širši spekter premoženjske kriminalitete pa je predstavil Benjamin Franca in povedal, da so vlomi za tatvinami najpogostejša premoženjska kazniva dejanja. V zadnjih letih so najpogostejši načini vlamljanja še vedno lomljenje ključavnice, vlamljanje na vzvod s pomočjo primernega orodja in s fizično silo, kraj storitve pa je najpogosteje mesto zaradi gostote prebivalstva in koncentracije poslovnih objektov.
Franca je razložil, da so storilci pri izvrševanju kaznivih dejanj zelo mobilni in izkoriščajo pomanjkljivosti v samozaščitnem ravnanju lastnikov, pa tudi zastarelost nekaterih sistemov varovanja. Vlomilci so večinoma mlajši storilci. Vlamljajo sami in v skupinah, nekateri so odvisniki od prepovedanih drog, drugi tudi specialni povratniki in storilci, ki se združijo z namenom vlamljanja.
V zadnjih letih število vlomov upada zaradi različnih dejavnikov, med njimi predvsem zaradi učinkovitejšega delovanja policije na tem področju ter večje ozaveščenosti lastnikov pri vzpostavljanju in izvajanju preventivnih ukrepov. Do vlomov prihaja celo leto, bistvenih odstopanj med prazniki, počitnicami in običajnimi dnevi pa ni. Največ vlomov obravnavajo policijske uprave, ki tudi sicer v skupnem številu obravnavajo večje deleže kriminalitete v Sloveniji. To sta predvsem Ljubljana in Maribor.
Franca je predstavil še, da v zadnjem primeru lahko govorimo o zelo dobro organizirani kriminalni skupini, ki je izvrševala vlome v bencinske servise in prodajalne. Policija konstantno zaznava prisotnost takih, t. i. mobilnih kriminalnih skupin, ki izvršujejo premoženjska kazniva dejanja. Zanje pogosto uporabljajo ukradena motorna vozila, skupine imajo določenega vodjo, člani skupine pa imajo razdeljene vloge. Vodja skupine v večini primerov zagotavlja logistični del in opravlja nalogo "izvidnice". Člani skupin so običajno specialni povratniki, ki pri izvrševanju kaznivih dejanj tudi zelo pazijo, da na kraju ne bi pustili uporabnih sledi za njihovo identifikacijo. Na izvršitev vloma se pripravijo in si ogledajo kraj, kjer nameravajo izvršiti vlom. Preverijo tako zunanjost kakor tudi notranjost objekta.
Lastnike nepremičnin Policija poziva, naj z ustreznimi ukrepi skrbijo za varnost svojega premoženja. Že z ustreznim samozaščitnim ravnanjem lahko preprečimo marsikatero neprijetnost, v kombinaciji s tehničnim varovanjem pa so objekti še bolje zaščiteni.
