Policija je uspešno preiskala dva nedavna ropa župnišč v Logatcu in Višnji Gori.

Več o kriminalistični preiskavi obeh ropov in delo policije na področju premoženjske kriminalitete sta na današnji novinarski konferenci predstavila (z leve): Damjan Petrič, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana, in Benjamin Franca, vodja Oddelka za premoženjsko kriminaliteto iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.

Policijska uprava Ljubljana je bila 30. januarja 2021, nekaj pred 4. uro obveščena o ropu v župnišču na območju Logatca. Ugotovljeno je bilo, da so se osumljenci, ki so bili maskirani, gibali okoli župnišča, eden izmed njih pa je vlomil skozi okno in tako vstopil v župnišče. Oškodovanec je slišal ropot, ko pa je odprl vhodna vrata, sta ga napadla dva osumljenca in ga potisnila nazaj v župnišče. Pridružil se jima je še tretji storilec, ki je bil že v objektu. Oškodovanca so pričeli pretepati in mu groziti ter od njega zahtevali denar. Po pregledu prostorov so osumljenci oškodovanca zvezali, nato pa skupaj še z dvema osumljencema, ki sta bila zunaj objekta, pobegnili. Odtujili so več tisoč evrov gotovine in nakit. Po dejanju se je oškodovanec rešil in o tem obvestil policijo, pri dejanju pa na srečo ni dobil hujših poškodb, zdravniško pomoč pa je odklonil.

Video posnetek celotne novinarske konference

Policisti so takoj po obvestilu o ropu pričeli z intenzivnim iskanjem osumljencev in pregledom terena. Kmalu po obvestilu so policisti opazili sumljivo vozilo, za katerega je bilo znano, da ga storilci uporabljajo za izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj. Ta podatek je bil znan iz preteklih preiskav kaznivih dejanj.

Vozilo so policisti ustavili, v njem pa so se nahajali 46-, 42-, 40-, 22- in 18-letni osumljenci, vsi z območja Novega mesta. Vsem je bila odvzeta prostost in odrejeno pridržanje. V nadaljevanju so bili v okviru zbiranja obvestil in izvedbe preiskovalnih dejanj najdeni tudi predmeti, ki so izvirali iz opisanega kaznivega dejanja. Osumljenci so bili 31. januarja 2021 privedeni k preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zanje najprej odredila sodno pridržanje, kasneje pa pripor.

Konec leta 2020 in v letu 2021 smo na širšem območju v Policijske uprave Ljubljana zaznali več vlomov v župnišča. Za odkritje in prijetje osumljencev je potekala intenzivna kriminalistična preiskava, v kateri je bilo ugotovljeno, da je prej navedeni 40-letni osumljenec utemeljeno osumljen tudi kaznivega dejanja ropa v župnišču v Višnji Gori, ki ga je izvršil 24. decembra 2020 okoli 1. ure, v sostorilstvu s 24-letnim osumljencem, prav tako doma z območja Novega mesta, in s še enim, zaenkrat še neidentificiranim osumljencem. Po dejanju se je oškodovanec rešil in o tem obvestil policijo, v dogodku pa je bil lažje poškodovan.

Na podlagi zbranih obvestil in forenzičnih dokazov je bilo ugotovljeno, da so 40-letni, 24-letni in še neidentificirani osumljenec vlomili skozi vrata župnišča. Pri pregledovanju notranjosti in iskanju vrednejših predmetov so vstopili tudi v sobo, v kateri se je nahajal oškodovanec. Takoj ob vstopu v sobo so ga pričeli pretepati, vseskozi so mu grozili in hkrati zahtevali, da jim izroči denar in zlatnino. Po pregledu prostorov so osumljenci tudi v tem primeru oškodovanca zvezali, nato pa s kraja dejanja pobegnili. Odtujili so več 100 evrov, ročni uri in druge osebne predmete oškodovanca.

4. februarja 2021 je bila 24-letnemu osumljencu odvzeta prostost in odrejeno pridržanje (40-letni osumljenec se je že nahajal v priporu zaradi ropa 30. januarja 2021). Po vseh zbranih obvestilih in izvedenih preiskovalnih dejanjih je bil osumljenec 5. februarja 2021 s kazensko ovadbo priveden k preiskovalnemu sodniku, ki mu je po zaslišanju odredil pripor.

Vsi osumljenci so bili že večkrat obravnavani za premoženjska kazniva dejanja, štirje osumljenci pa tudi večkrat pravnomočno obsojeni. Eden izmed obsojenih je kaznivo dejanje izvršil v času pogojne oz. preizkusne dobe.

Kriminalistične preiskave se intenzivno nadaljujejo, saj navedene osumljence sumimo, da so izvršili še več premoženjskih kaznivih dejanj na škodo župnišč. O vseh ugotovitvah bomo obveščali Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.

Ropi predstavljajo zelo hudo obliko nasilnega kaznivega dejanja

Premoženjska kriminaliteta zajema različna kazniva dejanja zoper premoženje, kot so tatvine, vlomi, ropi in druga dejanja. Gre za največjo skupino kaznivih dejanj, ki jih evidentira in obravnava policija (okoli 70 %). Načini in trendi izvrševanja kaznivih dejanj zoper premoženje se skozi leta spreminjajo. Vzroki za nihanje so predvsem spremembe v družbi, spremenjene ekonomske razmere, brezposelnost, organiziranost storilcev itd.

Vlomi v stanovanja, hiše in podjetja so za navadnimi tatvinami drugo najpogostejše kaznivo dejanje, ki ga obravnava policija.

Glede na družbeno nevarnost predstavljajo ropi zelo hudo obliko nasilnega kaznivega dejanja.Gre za kazniva dejanja, ki najbolj prizadenejo državljane in zmanjšujejo občutek varnosti v skupnosti. Pri premoženjskih kaznivih dejanjih ne nastane samo premoženjska škoda. Ljudje se počutijo najbolj prizadete, ko izgubijo občutek varnosti v lastnem domu.

Vlomi in ropi nad župniki so specifična kazniva dejanja. Storilci večinoma izbirajo bolj odročna župnišča, kjer v okolici ni veliko populacije. S tem se poskušajo izogniti prijetju.
Za vlomilce je značilno, da se skozi leta specializirajo za izvrševanje posameznih oblik vlomov glede na objekt napada. Tako je policija v preteklosti že obravnavala organizirane skupine, ki so vlamljale v cerkve. Tovrstno skupino smo zaznali v letu 2016.

Pri vlomih je značilno, da se storilci izogibajo stiku z oškodovancem in čas izvršitve izbirajo glede na prisotnost ljudi v objektu. Večina vlomilcev v primeru, da so pri dejanju zasačeni, pobegne. V primeru, ko imamo opravka z nasilja vajenimi storilci, pa se lahko vlom spremeni v rop z veliko hujšimi posledicami. Roparji so vedno veljali za nasilne in predrzne, saj je izvršitev kaznivega dejanja ropa neposredno povezana z neposrednim napadom in grožnjo oškodovancu. Večja verjetnost, da bo storilec prijet, je tam, kjer se ropar zadržuje dlje časa in tako pusti za sabo več sledi. Tukaj gre predvsem za rope stanovanj, kjer mora ropar plen poiskati. Pri tem namreč pušča za sabo različne sledi, ki jih policisti z različnimi metodami uporabijo pri iskanju storilca. Za storilce premoženjskih kaznivih dejanj je značilna velika mobilnost, na to pa vpliva tudi velikost naše države.

Sodobni storilci premoženjskih kaznivih dejanj predvsem vlomilci in roparji pri izbiri plena dajejo prednost denarju pred predmeti, saj je denar težje izsledljiv. Pri izvedbi ropa, ki ga lahko izvede en ropar ali več roparjev v sostorilstvu, kriminalci le redko govorijo, saj bi jih že sam govor lahko izdal. Stopnja nasilja pa je odvisna od temperamenta storilca in psihološkega pritiska nad njim. Današnji roparji se redkeje zatečejo k uporabi strelnega orožja, ker je verjetnost, da bo storilec odkrit, z vsakim izstreljenim nabojem večja.

V zadnjih letih je policija obravnavala manjše število kaznivih dejanj ropov v cerkvah na škodo župnikov. Tako smo obravnavali nekaj več ropov v letih 2015 in 2016 in sicer 3 in 5. V letih 2018, 2020 in 2021 smo obravnavali po en rop letno. V letih 2017 in 2019 pa nismo obravnavali nobenega ropa v cerkvah oz. župniščih. Kaznivih dejanj vlomov v cerkve in župnišča je bilo nekaj več v letu 2016 in sicer 134. V zadnjih letih pa se število vlomov giblje od 20 do 50 letno.

Policija je v rednih stikih s Slovensko škofovsko konferenco in posameznimi župniki ter jim svetuje o ustreznih zaščitnih in preventivnih ukrepih za varovanje premoženja.

Kaznivo dejanje ropa je opredeljeno v 206. členu Kazenskega zakonika. Za kaznivo dejanje ropa je predpisana kazen zapora od enega do desetih let. V primeru, da rop izvršijo dve ali več oseb, je zagrožena kazen zapora od enega do petnajstih let. Preiskanost ropov v Sloveniji je približno 45 % (podatek za leto 2020).

Za kaznivo dejanja vloma oz. velike tatvine po 205. členu Kazenskega zakonika je zagrožena kazen zapora do petih let. Preiskanost vlomov v Slovenij je približno 33% (podatek za leto 2020).

Policija svetuje:

• Večjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranite doma.
• Ne odpirajte vrat neznancem.
• Zapirajte in zaklepajte vhodna vrata.
• Pred vhodnimi vrati imejte ustrezno razsvetljavo. Zelo priporočljiva je senzorska luč.
• Vrata opremite s ključavnico z varovalom ali varnostno verigo in kukalom.
• Namestite domofon ali videofon.
• Če vas oropajo, ne reagirajte pretirano pogumno, še posebej, če je ropar fizično močnejši, oborožen ali če je roparjev več. Sledite navodilom roparjev in se ne upirajte. Takoj po dejanju pokličite policijo!
• Policiji lahko pri izsleditvi roparja precej pomagate, če si dobro zapomnite ali takoj zapišete predvsem:
  • osebni opis sumljivih oseb (spol, starost, velikost, obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, govora in drugo):
  • registrsko številko, barvo, znamko in tip vozila;
  • smer, kamor so roparji pobegnili.
• Do prihoda policije ničesar ne premikajte in ne pospravljajte, da ne boste uničili koristnih sledi, ki bi lahko pripomogle k odkritju storilca.

Informacije občanov lahko pomagajo najti storilce

Samo preiskovanje ropov in prijetje roparjev neposredno po dejanju je odvisno od prvih informacij, ki jih policija pridobi od oškodovancev in oseb, ki so bili priča ropu neposredno po izvršitvi. Zato pozivamo vse, ki bi bili priča izvrševanju ropa ali pa begu roparjev, da svoja opažanja v čim krajšem času sporočijo policiji na operativno številko 113 ali na brezplačno anonimno telefonsko številko 080 1200, ki klicočemu zagotavlja popolno anonimnost.