Zaradi nekaterih odzivov v javnosti na včerajšnje preiskovalne aktivnosti Nacionalnega preiskovalnega urada v zvezi s sumom korupcijskih kaznivih dejanj v zdravstvu, objavljamo spodnji odziv in poudarjamo, da je odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj s področja korupcije v zdravstvu prednostna naloga policije. Kot preiskovanje vseh gospodarskih kaznivih dejanj ima tudi ta zaradi zahtevnosti svojo dinamiko, saj delo poteka v sodelovanju z drugimi državnimi organi, pridobiti in preučiti pa je treba obsežno dokumentacijo. Tovrstna kazniva dejanja preiskujejo tako Nacionalni preiskovalni urad kot kriminalisti policijskih uprav.
Policija je od leta 2014 do danes na področju kaznivih dejanj v zdravstvu obravnavala 125 zadev, pri čemer lahko vsaka zadeva vključuje več kaznivih dejanj. Na pristojna tožilstva smo podali več kazenskih ovadb in poročil v dopolnitev kazenskih ovadb za skupno 94 kaznivih dejanj. Kazenske ovadbe so bile podane zaradi utemeljenega suma različnih kaznivih dejanj, predvsem s področja korupcije, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ponareditve ali uničenja poslovnih listin in ostalih kaznivih dejanj. Vsebinsko so se kazenske ovadbe nanašale predvsem na nakup in servisiranje različne opreme in pripomočkov, čakalne vrste, kadrovske zadeve, zdravljenje in investicijska dela.
V nekaterih obravnavanih primerih niso bili ugotovljeni znaki kaznivih dejanj in ni bilo podlage za kazensko ovadbo, zato je bilo na pristojna tožilstva poslanih 74 poročil.
NPU na področju t. i. korupcije v zdravstvu trenutno preiskuje 27 sumov kaznivih dejanj in izvaja preiskovalne aktivnosti v okviru posebej za to ustanovljeni specializirani preiskovalni skupini, ki jo vodi in usmerja Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju SDT RS).
V povezavi s primerom nabave žilnih opornic je NPU decembra 2013 na podlagi anonimne prijave uvedel predkazenski postopek zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1. V okviru predkazenskega postopka je izvedel številne ukrepe, določene v Zakonu o kazenskem postopku, vse s ciljem, da bi izsledili udeležence kaznivega dejanja, da bi odkrili in zavarovali sledove kaznivega dejanja in predmete, ki bi utegnili biti dokaz, in da bi zbrali vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo morebitnega kazenskega postopka.
Preiskovalci so sodelovali in pridobivali podatke tudi od drugih državnih organov, zlasti od Komisije za preprečevanje korupcije RS, Finančne uprave RS in Računskega sodišča RS ter tudi od Preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic.
NPU je o prvih ugotovitvah decembra 2015 s poročilom obvestil SDT RS, v nadaljevanju pa je SDT RS zahtevalo dopolnitev glede povezav med ponudniki žilnih opornic, navedenih v anonimni prijavi, in odgovornimi osebami v zdravstvenih ustanovah oz. med ponudniki in člani strokovnih komisij v bolnišnicah, ki so sodelovali pri izdelavi strokovnih mnenj, ki so bila podlaga bolnišnicam in njihovim odgovornim osebam za naročanje oz. dobavo žilnih opornic.
Usmeritev tožilstva je bila podana v smeri ugotavljanja morebitnih donacij in nagrad izbranih ponudnikov društvom, posameznikom ali drugim entitetam, s katerimi so povezane osebe, ki so v zdravstvenih ustanovah sodelovale v strokovnih komisijah in v postopkih javnih naročil žilnih opornic.
Predkazenski postopek še ni zaključen, zbiranje obvestil trenutno poteka zaradi suma storitve 9 kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu KZ-1 in 9 kaznivih dejanj nedovoljenega dajanja daril po 242. členu KZ-1.
Včerajšnje aktivnosti so posledica intenzivnega zbiranja obvestil in dokazov NPU in SDT RS, uporabe dokazov, zbranih v drugih predkazenskih postopkih, pa tudi (in ne zgolj samo) na podlagi poročila parlamentarne preiskovalne komisije.
NPU je včeraj na podlagi sodnih odredb opravil preiskave stanovanjskih in poslovnih prostorov na območju petih policijskih uprav, kjer so preiskovalci iskali dokaze za utemeljevanje sumov prej navedenih 18 korupcijskih kaznivih dejanj. Predkazenski postopek poteka zoper 10 fizičnih oseb in 2 pravni osebi.
Osumljena oseba je v imenu dveh gospodarskih družb, obe s sedežem v Ljubljani, ki sta v obdobju od 2008 do 2016 dobavljali medicinski material trem bolnišnicam, več zdravnikom in enemu nabavniku, kot protiuslugo za pridobitev in ohranitev posla dobave medicinskega materiala (žilne opornice), dala različna nedovoljena darila v obliki plačil stroškov potovanj, avtorskih honorarjev, donacij in gotovine.
Po do sedaj zbranih ugotovitvah znaša premoženjska korist, ki so si jo osumljeni pridobili, okoli 100.000 evrov, vendar to še ni dokončni znesek. V povezavi z višino ocenjene protipravne premoženjske koristi pojasnjujemo, da pri t. i. korupcijskih kaznivih dejanjih ta predstavlja vrednost nedovoljenega darila ali nagrade in ne vrednosti sklenjenega gospodarskega posla. Kazenski zakonik tudi določa, da se prejeto darilo odvzame.
Glede sodelovanja s preiskovalno komisijo je treba izpostaviti, da jo je NPU 23. marca 2017 zaprosil za posredovanje zapisnikov sej Preiskovalne komisije in razpoložljive dokumentacije v zvezi s pripravo in izvedbo javnega naročanja na področju prodaje in nabave žilnih opornic v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v Sloveniji. Tri mesece kasneje, 6. junija 2017, je preiskovalna komisija posredovala zapisnike sej, medtem ko je vpogled v razpoložljivo dokumentacijo dovolila preiskovalcem NPU, po predhodni najavi v spremstvu in pod nadzorom pristojnih oseb Državnega zbora RS, v za to določenih prostorih državnega zbora. Šlo je za vpogled v pridobljeno dokumentacijo, ki jo je preiskovalna komisija pridobila v zvezi s pripravo in izvedbo javnih naročil na UKC Ljubljana, UKC Maribor ter SB Celje. Vpogled v dokumentacijo ni dovoljeval reprodukcije ali neposrednega odnašanja zbranega gradiva, ki ga tako nismo mogli pridobiti.
Preiskovalci NPU so na takšen način štirikrat vpogledali v zbrano gradivo preiskovalne komisije. Poudarjamo, da dokaz predstavljajo listine in ne zapisi, ki so si jih v konkretnem primeru sestavili preiskovalci.
28. novembra 2017 je Parlamentarna preiskovalna komisija posredovala še več svojih ugotovitev v obliki vmesnih poročil, dodatnih poročil in dodatnih vmesnih poročil, kot naznanilo sumov kaznivih dejanj, brez dokaznega gradiva.
V nadaljevanju je NPU 17. januarja 2018 ponovno zaprosil preiskovalno komisijo za posredovanje določenega konkretnega dokaznega gradiva v zvezi z žilnimi opornicami, ki je bila podlaga za navedbe v vmesnem poročilu preiskovalne komisije. Zahtevano dokumentacijo je preiskovalna komisija posredovala 8. marca 2018, ta pa predstavlja prvo dokazno gradivo, prejeto s strani parlamentarne preiskovalne komisije. Parlamentarna preiskovalna komisija je v odgovoru še pojasnila, da je določeno dokumentacijo pridobila na podlagi sodnih odredb sodišč, kjer so v sami zahtevi za zaseg zapisali, da bo gradivo uporabljeno izključno za namen predmetne parlamentarne preiskave, torej se bodo z njo seznanili zgolj člani parlamentarne komisije, njihovi namestniki in njene strokovne službe. Zato te dokumentacije niso posredovali na NPU.
26. junija 2018 je NPU od parlamentarne preiskovalne komisije, na podlagi sklepa DZ RS na 58. seji z 10. aprila 2018, prejel dopis z vso, tekom parlamentarne preiskave pridobljeno dokumentacijo, z izjemo dokumentacije, ki je bila pridobljena na podlagi odredb sodišč. K omenjenemu dokumentu sta bila priložena nosilca elektronskih podatkov (USB). Elektronski podatki zajemajo 4.801 datotek v 1.129 mapah, kar skupaj znaša 35 GB podatkov.
V vmesnem času je NPU, in sicer 19. septembra 2017, opravil hišne preiskave v drugem predkazenskem postopku, ki se je prav tako nanašal na obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj v zdravstvu, in ga zaključil 18. januarja 2018, ko je zoper dve fizični osebi podal kazensko ovadbo.
Na podlagi ugotovitev, tudi iz tega predkazenskega postopka, je nadaljeval z aktivnostmi v smislu utemeljitve pridobitve sodne odredbe za okoli 40 transakcijskih računov fizičnih in pravnih oseb za obdobje od leta 2008 naprej, posledica pregleda in analize teh in drugih dokazov pa so včerajšnje hišne preiskave. V preiskavi se namreč stalno preverjajo različne verzije in ugotavljajo razlogi za sum storitve drugih kaznivih dejanj.
Glede dolgotrajnosti policijskih preiskav pojasnjujemo, da je to že po naravi značilno za preiskavo gospodarske kriminalitete, pri kateri je treba ugotavljati in zbirati dokaze o številnih ravnanjih osumljenih in drugih vpletenih oseb skozi daljše časovno obdobje, preučevati in ugotavljati pravi namen zapletenih pravnih poslov, ki na prvi pogled dajejo vtis, da so običajni in zakoniti. Za vse to pa je praviloma potrebno pridobiti in preučiti obsežno listinsko dokumentacijo o številnih poslovnih dogodkih, preiskati podatke elektronskih naprav, pridobiti in analizirati številne finančne transakcije bančnih in drugih računov - vse to v soodvisnosti od drugih državnih organov, v konkretnem primeru od tožilstva in sodišča, opraviti razgovore z osebami, ki lahko dajo podatke, pomembne za (pred)kazenski postopek, itd.
Za korupcijska kazniva dejanja je značilno, da jih je težko odkriti, ker se praviloma izvajajo v zaprtem krogu. Do naznanitve korupcijskih kaznivih dejanj praviloma pride šele v fazi, ko pri storilcu, v povezavi z morebitnimi tveganji, ni več interesa za nadaljnje ukvarjanje s kriminalno dejavnostjo. Ob upoštevanju dejstva, da za kaznivo dejanje odgovarja tudi oseba, ki daje podkupnino, se ti zaradi bojazni, da bo tudi zoper njo uveden kazenski pregon, neradi odločajo za podajo kazenskih ovadb ali sodelovanje s policijo.
Pomembno je tudi, da je odsotnost zadostne količine zbranega dokaza za utemeljen sum lahko razlog za zavrženje kazenske ovadbe za tovrstna kazniva dejanja. Takšen razlog pa je še posebej razviden iz tistih ovadb, ki jih ne vloži policija, temveč posamezne osebe zaradi maščevanja in drugih nedopustnih razlogov, ki vsebujejo pavšalne trditve.