Na današnji novinarski konferenci v Kranju smo predstavniki Generalne policijske uprave in Policijske uprave Kranj predstavili rezultate uspešno zaključene kriminalistične preiskave sumov korupcije pri registracijah vozil na območju Lesc.
Potek preiskave sta podrobneje opisala mag. Boštjan Lindav, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Kranj, in Dušan Florjančič iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.
Zvočni posnetek izjave mag. Boštjana Lindava (mp3)
Zvočni posnetek izjave Dušana Florjančiča (mp3)
Mag. Boštjan Lindav je povedal, da so gorenjski kriminalisti prve podatke o nepravilnostih in sumih kaznivih dejanj pri izvajanju tehničnih pregledov na območju Lesc pridobili že konec lanskega leta. S preverjanjem informacij so intenzivno nadaljevali in v drugi polovici letošnjega leta zoper osumljence začeli izvajati tudi zakonsko opredeljene prikrite preiskovalne ukrepe.
Kriminalisti so ugotovili, da so osumljenci pred tremi meseci v enem od podjetij, ki se ukvarja s tehničnimi pregledi na območju Lesc, v nasprotju s predpisi izdali zapisnike o opravljenih tehničnih pregledih za okoli 80 vozil, ki dejansko sploh niso bila tehnično pregledana, in na ta način omogočili njihovo registracijo. Vozila, ki niso bila tehnično brezhibna in za katere bi bilo pred registracijo opraviti tehnični pregled, so osumljenci nadomestili s tehnično brezhibnimi vozili in jih pregledali, nato pa v dokumentacijo navedli podatke "neizpravnega" vozila.
Na enak način so izvajali tudi tehnične preglede vozil, ki jih lastniki dejansko sploh niso pripeljali na tehnični pregled, temveč so osebju podjetja dostavili samo prometno dovoljenje. Ugotovljenih je bilo tudi nekaj primerov urejanja registracij motornih vozil brez pooblastil dejanskih lastnikov. V najmanj petih primerih so uslužbenci podjetja za izvedbo tehničnega pregleda prejeli tudi podkupnino v višini med 30 in 50 evri. S takšnimi dejanji so zase pridobivali protipravno premoženjsko korist. Pri tem pa so zavestno opustili osnovni namen tehničnih pregledov motornih vozil, tj. omogočiti udeležbo v cestnem prometu samo tehnično brezhibnim vozilom.
Pri izvrševanju teh dejanj so sodelovali tako posamezni občani, pogosto pa posredniki (mehaniki), ki so svojim strankam na tak način urejali registracijo vozil, pri čemer so tem strankam zaračunavali tudi neizvedeno odpravo pomanjkljivosti in tako zlorabljali njihovo zaupanje in dobro vero.
V konkretnem primeru so kriminalisti petim osebam utemeljili sume 17 kaznivih dejanj, in sicer pet kaznivih dejanj jemanja podkupnine, dveh dajanja podkupnine in desetih kaznivih dejanj ponarejanja uradnih listin. Enega od osumljencev so policisti 11. novembra 2010 privedli na zaslišanje k preiskovalni sodnici, ki je zanj odredila pripor. Preiskava primera se bo še nadaljevala, saj so kriminalisti ob hišni preiskavi v podjetju zasegli večjo količino poslovne dokumentacije.
Vodja Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič je orisal problematiko kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, kamor spadajo tudi t. i. korupcijska kazniva dejanja.
Florjančič je izpostavil, da je korupcija najbolj pereča v primerih, ko prihaja do stika javnih financ z zasebnim sektorjem, s čimer mislimo predvsem na sistem javnega naročanja, kjer država zaradi takšnih kaznivih dejanj izgublja zelo velika finančna sredstva. Ta kazniva dejanja so v vseh pogledih najbolj sprevržena dejanja v javnem sektorju, saj se kot posledica tovrstne korupcije poleg uradnega oblikuje še neuradni sistem odločanja. To praktično pomeni, da uradnik, ki na primer sprejme odločitev na podlagi podkupnine, takšen javni postopek spremeni v zasebnega, torej v uslugo, s katero se je tudi materialno okoristil. Pri tem takšen uradnik ni samo zlorabil svojih pooblastil in kršil svojih obveznosti, temveč je s svojim dejanjem oškodoval skupnost, interese katere bi zaradi svojih pooblastil moral varovati.
Korupcijska kriminaliteta zaradi specifičnih pojavnih oblik v širšem smislu spada v področje gospodarske kriminalitete, kjer je policija v prvih devetih mesecih letos obravnavala 9.362 kaznivih dejanj (oz. 76 % več kot lani), občutno se je povečala tudi premoženjska škoda zaradi gospodarskih kaznivih dejanj, in sicer s 181 na 523 milijonov evrov. Za takšno povečanje je seveda več razlogov, eden izmed razlogov pa je tudi ta, da so aktivnosti policije pri preiskovanju gospodarske kriminalitete še bolj osredotočene predvsem na težje oblike kaznivih dejanj, ki povzročajo veliko premoženjsko škodo oziroma korist.
Na področju korupcije je policija v prvih desetih mesecih leta 2010 obravnavala in s kazensko ovadbo zaključila 33 korupcijskih kaznivih dejanj (v enakem obdobju lani 44), obravnavala je tudi 10 gospodarskih kaznivih dejanj z elementom korupcije (17) in podala 10 (9) poročil pristojnemu državnemu tožilstvu, ker v obravnavanih zadevah po zaključenem predkazenskem postopku ni bilo zaznati elementov kaznivega dejanja.
Nazadnje je Florjančič opozoril še na anonimno elektronsko prijavo korupcije.
Občanom smo namreč ponudili možnost, da aktivno sodelujejo pri ohranjanju varnosti, in že lani na spletnem portalu e-uprave pod sloganom Ustavimo korupcijo vzpostavili anonimno e-prijavo korupcijskih kaznivih dejanj, katere osnovni namen je spodbuditi prijave tovrstnih kaznivih dejanj policiji, pri čemer prijaviteljem zagotavljamo popolno anonimnost. V praksi ugotavljamo, da se je storitev dobro prijela, saj so nam občani do konca septembra letos posredovali 536 anonimnih e-prijav, ki so se nanašale na sume storitev različnih kaznivih dejanj.
Korupcijska kazniva dejanja, opredeljena v Kazenskem zakoniku RS