Policisti se v junijskih dneh vsako leto spominjamo prelomnih dogodkov iz obdobja osamosvajanja, ko so se pripadniki slovenske milice ob pomoči teritorialne obrambe in ljudstva zoperstavili agresiji jugoslovanske armade. Tedaj so ključni akterji in sile v skupnem hrepenenju po svobodni državi in z združenimi močmi premagali mnogo številčnejšo in bolje opremljeno vojaško silo. Na letošnji osrednji slovesnosti ob dnevu policije smo želeli ponovno spomniti prav na to vrednoto složnosti in medsebojne pomoči.
V poklicih, v katerih smo odvisni drug od drugega, še posebej v kritičnih situacijah, se dobro zavedamo, kaj pomenijo pripadnost, kolektivni duh in tovarištvo. Prav zato dan policije letos praznujemo nekoliko drugače. Z željo, da bi tem vrednotam zopet dali pravo veljavo, in z zavedanjem, da sami ne zmoremo doseči vseh ciljev - niti kot posamezniki niti kot institucije.
"Praznik policistov smo želeli deliti z vami - z gasilci in zdravstvenimi reševalci, s katerimi si najpogosteje delimo tudi operativno delu na terenu. Z vami, spoštovani kolegi, s katerimi si delimo najtežje, žal tudi najbolj tragične trenutke, a prav tako največja zadovoljstva ob uspešno opravljenih nalogah," je zbrane na proslavi nagovoril generalni direktor policije Simon Velički in nadaljeval: "Skupaj smo na prizoriščih hudih prometnih nezgod, požarov, samomorov, pri iskanju pogrešanih oseb. Ob naravnih ujmah in drugih nesrečah tesno sodelujemo še z ostalimi sorodnimi službami. Vse nas veže isto poslanstvo. Srečujemo se s prizori, na katere nas ne more dovolj dobro pripraviti nobeno usposabljanje, in zgodbami, ki nas trajno zaznamujejo. V takšnem poklicu ni prostora za samoprevaro. Ko gre zares in ko sekunde odštevajo možnosti preživetja, takrat odpade vse odvečno. Ostane le bistvo našega poklica. Boj za dragoceno človeško življenje."
Med drugim je generalni direktor policije tudi dejal, da je policija danes v veliko boljši kondiciji, kot je bila še pred nekaj leti, osiromašena zaradi nenehnih rezov, odtegovanj in varčevalnih ukrepov. Po dolgem času lahko rečemo, da se ne ukvarjamo več z eksistenčnimi vprašanji, temveč z vsebino svojega dela. Zahvala za to gre zagotovo naši notranji ministrici in njenim sodelavcem, ki so v nekaj letih uspeli policijo potegniti iz stagnacije, v katero so jo nekateri leta in leta vztrajno potiskali. "Slovesnost ob dnevu policije pa je tudi priložnost, da se v prvi vrsti zahvalimo predvsem vam, spoštovane policistke in policisti, cenjeni kolegi gasilci in reševalci. Biti v enem od teh poklicev pomeni imeti visoko razvit občutek dolžnosti in odgovornosti do ljudi, pa tudi pripadnosti kolektivu. Delo je težko in zahtevno, a ste pri njem izjemno uspešni. Verjamem, da je naša država boljša tudi zaradi teh služb, ki smo nosilni steber varnega in spodbudnega življenjskega okolja. Verjamem pa tudi, da je naša družba boljša zaradi vseh vas posameznikov, ki požrtvovalnost in dolžnost pomagati sočloveku prenašate iz poklicnega v zasebno in tudi širše okolje," je poudaril Velički.
Ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar se je policistom zahvalila za visoko kakovostno in strokovno opravljeno delo: "V teh štirih letih sem podrobno spoznala ustroj in delovanje slovenske policije, in v kolikor se bo nadaljevala smer, ki smo jo začrtali v tem mandatu, me za njeno prihodnost ne skrbi. Bili smo odlična ekipa, delali z roko v roki in si odkrito zaupali. Danes sta tukaj oba generalna direktorja policije, s katerima sem zelo tesno sodelovala, sedanji in prejšnji. Obema se zahvaljujem za visoko profesionalen odnos, predanost policiji in nenazadnje tudi lojalnost, ki je dandanes zelo redka dobrina. Aktualnemu generalnemu direktorju policije pa še polagam na srce, naj policija ostane in se dalje krepi kot homogen kolektiv, ki ne sme pod nobenim pogojem dopustiti, da bi jo parcialni interesi posameznikov ali pritiski dnevne politike zamajali v trdnosti in homogenosti. Ostanite profesionalna, neodvisna in visoko kakovostna organizacija."
Tudi po njeni oceni danes govorimo o bistveno boljši finančni, materialni in kadrovski sliki v policiji ter bistveno boljšem položaju njenih zaposlenih. A pri tem poudarja, da se delo ne sme končati, zlasti zaradi novih varnostnih izzivov, ki nas čakajo v prihodnosti. Med njimi je ministrica izpostavila migracije, ki postajajo stalnica, zaradi česar bi bilo po njenem mnenju nujno poiskati ustrezne, predvsem pa skupne rešitve, saj se z migracijskim pritiskom ne more soočati vsaka država posamično. "Se pa lahko kljub sedanji odsotnosti evropskih rešitev pohvalimo z učinkovitim delom na tem področju. Slovenska policija uspešno obvladuje migracijski tok in svoje aktivnosti prilagaja trenutnim razmeram na terenu ter učinkovito varuje zunanjo schengensko mejo EU. To znova dokazuje, da smo verodostojna država, ki se zelo jasno zaveda svojih odgovornosti. Ta odgovornost pa od nas zahteva, da ključnemu sistemu zagotavljanja varnosti v državi zagotovimo ustrezne vzvode in mehanizme. Ustrezna zakonodaja, zadostna policijska pooblastila in sodobna oprema predstavljajo nujni pogoj za profesionalno in strokovno opravljanje policijskega dela," je sklenila mag. Vesna Györkös Žnidar.
Slovesnost, ki jo je povezoval Boštjan Polutnik iz Policijske akademije, so spremljali tudi nekateri najvišji predstavniki države (med njimi predsednik državnega zbora mag. Matej Tonin, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, generalni državni tožilec Drago Šketa, namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih), zaposleni iz Policije in Ministrstva za notranje zadeve, predstavniki Združenja Sever in obeh reprezentativnih policijskih sindikatov ter organizacij, s katerimi ima Policija sklenjene sporazume o sodelovanju, predstavniki medijev, nekdanji generalni direktorji policije in nekdanji ministri za notranje zadeve, svojci pripadnikov policije, ki so v vojni za Slovenijo 1991 izgubili življenje, prejemniki spominskega znaka policije Ranjeni pripadnik policije 1991 in svojci policistov, ki so po letu 1991 umrli pri opravljanju policijskih nalog.
Prikaz reševanja prometne nesreče: policisti, gasilci in zdravstveni reševalci
Skoraj ne mine dan, da se pogumni fantje in dekleta v uniformah za pomoč v sili ne bi znašli v skupnem reševanju. Kako to poteka v praksi, so si lahko udeleženci ogledali v prikazni vaji, na primeru hujše prometne nesreče, ko osebno vozilo po trku obstane na strehi. Gre za zahtevnejše reševanje, saj pripeta poškodovana oseba visi navzdol in je za iznos z nosili narobe obrnjena. Poleg tega je otežen bočni dostop, ker glavnina teže vozila pritiska na streho, precej večja pa je tudi možnost iztekanja vnetljivih tekočin, zato se vodja reševanja, če le vozilo to omogoča, v takih primerih največkrat odloči za izrez odprtine za iznos skozi zadnji del vozila.
Zgodila se je huda prometna nesreča. Na številki 113 so prejeli obvestilo - klic za pomoč. Ekipe, gremo!
Čeprav je vaja obsegala le del tega, kar obsega naše poslanstvo, pa smo želeli z njo pokazati, kako pomembna sta v realnih situacijah medsebojno zaupanje in uigranost ekip, pa tudi, da je za visoko usposobljene in učinkovite reševalne ekipe potrebno veliko znanja, pa tudi opreme.
Ob modrih lučeh in zvoku siren policisti, gasilci in zdravstveni reševalci z ramo ob rami, skupaj rešujemo življenja.
Ko smo mi sami, naši bližnji ali povsem naključni drugi ljudje življenjsko ogroženi oziroma ko je pod vprašajem varnost ljudi, najprej pomislimo na številki 113 in 112. Ti številki sta tako pomembni, da nas ju učijo od mladih nog. Pomenita klic v sili, ki v hipu sproži utečen mehanizem delovanja različnih služb, pri katerem nič ne sme iti narobe, ker gre za reševanje ljudi. Zagorijo modre luči in tišino grobo prerežejo sirene, ki sežejo do srca. Modre, modro-rumene in belo-rdeče ekipe odhitijo na pomoč ljudem. Ljudje v uniformah uigrano, premišljeno, hitro in odločno, a z mirnim, pomirjujočim glasom prizadete spodbujajo, naj zdržijo do skorajšnje rešitve.
Policisti, gasilci in reševalci, zdravniki s strokovnim znanjem in izurjeno spretnostjo pomagajo vsak na svojem področju:
Policija ob prihodu na kraj nesreče vedno poskrbi za prvo varnostno oceno, ki je odvisna od prometa, potnikov in morebitnih okoliščin, povezanih s kaznivimi dejanji. Policisti nato poskrbijo za zavarovanje kraja dogajanja, in če je mogoče, tudi za nujne ukrepe – tako v primeru požara izvlečejo osebe, zaustavijo morebitne hujše krvavitve, in če je treba, izvajajo tudi osnovne postopke oživljanja. S preiskavo dogodka se ukvarjajo šele potem, ko so življenja rešena.
Gasilci takoj po prihodu na kraj nesreče poskrbijo za požarno zavarovanje. Nato glede na stanje ponesrečencev skupaj z reševalno službo določijo prednostne naloge reševanja. Kadar gre za prometno nesrečo, kot je ta, stabilizirajo vozilo, da se ne bi več premikalo, in izvedejo nujne ukrepe za zagotavljanje varnosti vseh na prizorišču nesreče; poskrbeti je namreč treba za zaščito pred sprožitvijo zračnih blazin, zaščito pred steklom, tekočinami in podobno. Nato naredijo odprtino za rešitev ponesrečenca, sprostitev ukleščenja in pripravo vsega potrebnega, da ponesrečenca, v sodelovanju s prisotno reševalno službo, varno izvlečejo iz vozila.
Reševalci so ves čas prisotni na prizorišču in usmerjajo tempo reševanja glede na oceno poškodovanca. Vseskozi spremljajo življenjske funkcije poškodovanih, mirijo poškodovance in svetujejo, kakšen bi bil najboljši način prevoza ponesrečencev glede na njihove poškodbe, v nadaljevanju pa tudi prevzamejo nadaljnjo oskrbo ponesrečencev.
Kadar gre za hujše primere in štejejo minute ali kadar se nesreča zgodi na težko dostopnih mestih, je treba ponesrečence v bolnišnico prepeljati s helikopterjem in ekipo helikopterske nujne pomoči.
"Ne ogenj ne dim ne težke vremenske razmere ne ustavijo policistov, gasilcev in reševalcev, ko je nekdo v hudi stiski ali nevarnosti. Vrednostni sistem, njihov notranji glas, ki mu sledijo, njihov življenjski in poklicni moto je pomoč ljudem, čemur podredijo vse preostalo. Tu ni prostora za prepir, tekmovalnost in medsebojno merjenje moči, kdo je pomembnejši – štejejo namreč minute, utrip srca. Pomembni so samo ljudje, kot bi pravzaprav moralo biti v vseh poklicih, še posebno v javnem sektorju. Naši državljani to upravičeno pričakujejo. Tu smo zaradi njih in prav je, da ljudje čutijo in vidijo, da se tega zavedamo sleherni trenutek," smo med drugim še poudarili med prikazno vajo.
Podelitev najvišjih priznanj
Policijski orkester je prejel zlati častni znak Zveze slovenskih godb. Vodji orkestra Romanu Grabnerju ga je slovesno izročil Boris Selko, predsednik Zveze slovenskih godb. Zlati častni znak se podeljuje za izjemne aktivnosti, ki so pomembno prispevale k delovanju, ugledu in razvoju slovenskega godbeništva doma in po svetu.
Ob tej priložnosti sta tudi ministrica za notranje zadeve in generalni direktor policije nekaterim najzaslužnejšim zaposlenim v Policiji podelila najvišja priznanja:
Srebrni ščit policije je prejela Vanesa Avsec s Policijske uprave Novo mesto, in sicer za dolgoletno uspešno opravljanje nalog ter krepitev ugleda policije. Njena strokovnost in druge osebnostne odlike se odražajo v nadpovprečnih delovnih dosežkih pri preiskovanju splošne kriminalitete in preiskovanju kaznivih dejanj zoper življenje in telo ali zoper družino in otroke.
Prejemnik zlatega ščita policije je Mitja Palčič s Policijske uprave Koper, čigar kariero je vse od začetkov na policijski postaji v Postojni zaznamovalo področje prometa. Rezultati njegovega dela so vsa leta visoko nad pričakovanji, enako pa velja za njegov prispevek k varnosti v cestnem prometu, saj se s svojimi sodelavci na različne načine trudi zmanjšati število prometnih nesreč, zlasti smrtnih in tistih s hudimi poškodbami.
Veliki ščit policije z bronasto zvezdo je prejel Tomislav Omejec, vodja Sektorja splošne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi. Z vodenjem in sodelovanjem v različnih delovnih skupinah in usklajevalnih oblikah dela pomembno prispeva k uspešnemu delu policije. Pri tem mu pomagajo njegove bogate izkušnje in pridobljeno znanje na različnih področjih policijskega dela: od policijskih pooblastil, dela v večeetnični skupnosti, zavarovanj varnostno pomembnih dogodkov in zagotavljanja splošne varnosti do usposabljanj policistov za delo na smučiščih.
Zadnje, posebno priznanje pa je prejel Marjan Fank, ki je svoje delo v policiji začel leta 1984 in je prehodil karierno pot od policista na policijski postaji vse do generalnega direktorja Policije. Predvsem v času vodenja slovenske policije je s svojo strokovnostjo in izkušnjami veliko prispeval k temu, da je policija opravljala naloge zakonito, strokovno in učinkovito. Vodenje policijske organizacije je opravil z odliko, čeprav so njegov mandat zaznamovale množične migracije, ena najdaljših policijskih stavk, boj za izboljšanje materialno-tehničnih razmer za delo v policiji in še bi lahko naštevali. V spomin in zahvalo za dolgoletno uspešno razvijanje in krepitev organiziranosti, usposobljenosti in uspešnosti delovanja policije je prejel kos osebnega službenega orožja.
V okviru današnjega praznovanja dneva policije so se generalni direktor policije, ministrica za notranje zadeve in predsednik Združenja Sever v Parku spomina v Tacnu poklonili šestim policistom, ki so izgubili življenje v vojni za Slovenijo 1991, in tudi policistom, ki so izgubili življenje pri opravljanju policijskih nalog po letu 1991. Že dopoldne pa se je delegacija Ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom ministrice za notranje zadeve mag. Vesne Györkös Žnidar, vodstvom Policije in Združenja Sever s položitvijo venca poklonila tudi pri pomniku padlim v vojni za Slovenijo na Novih Žalah v Ljubljani.
Sicer pa smo dan policije v teh dneh slovesno obeleževali tudi na posameznih policijskih upravah in notranjih organizacijskih enotah Generalne policijske uprave, kjer smo svojim zaposlenim kot tudi zunanjim sodelavcem podelili priznanja policije.
Še nekaj fotoutrinkov z današnje slovesnosti:
