Letos je Letalska policijska enota (LPE) dopolnila 50 let. Zgodba "policije pod nebom" se je namreč začela pisati v letu 1967, ko je, takrat še milica, dobila v uporabo prvi helikopter ... Danes si sodobnega policijskega dela brez podpore iz zraka ne moremo več predstavljati. Svojega abrahama je Letalska policijska enota praznovala 3. oktobra 2017 v hangarju na Zgornjem Brniku.
Generalni direktor policije Marjan Fank je v slavnostnem nagovoru čestital enoti in toplo pozdravil vse goste, tako iz Policije kot iz zunanjih institucij in služb, s katerimi je enota v partnerskem odnosu in brez katerih si ne moremo predstavljati obstoja in delovanja LPE.
"V naši sredini pa še posebej toplo pozdravljam vse tiste, ki so soustvarjali zgodovino te enote, ki so že zapustili naše vrste, in seveda vse tiste, ki jo še vedno ustvarjajo." V nadaljevanju je izpostavil dolgo tradicijo te elitne policijske enote, visok ugled, ki ga uživa doma in v mednarodni javnosti, ter vrhunsko usposobljenost vseh zaposlenih, od pilotov do tehnikov letalcev in celotne strokovne ekipe. Ob tem je spomnil na nekatere pretekle dosežke ter opozoril na aktualne izzive.
"Letos smo v letu, ko več policijskih enot praznuje svoje jubileje. Praznovanje 50-letnice obstoja Letalske policijske enote pa je gotovo nekaj posebnega, ne samo, ker je za njo pol stoletja delovanja, ampak še bolj zato, ker je delo te enote najbolj transparenten dokaz našega poslanstva, ki je v prvi vrsti reševanje ljudi in njihovega premoženja," je dejal Fank in dodal, da smo na prehojenih 50 let lahko zelo ponosni, tako na tradicijo kot na prispevek te enote. "Težko je zajeti vsa področja delovanja, kjer so policijski helikopterji nepogrešljivi. Vsi, ki delamo v Policiji, si težko predstavljamo uresničevanje zahtevnih varnostnih izzivov ter reševalne in humanitarne dejavnosti brez prispevka te enote. Koliko so v vseh teh letih rešili življenj, je prav tako nemogoče prešteti."
Enota izstopa po zelo raznolikih nalogah, ki jih opravlja, želimo pa si, da bi enota tudi v prihodnje lahko opravljala tako naloge reševalne kot zdravstvene dejavnosti. Po Fankovih besedah še vedno iščemo odgovore na vprašanja, kam bo zaplula letalska dejavnost v prihodnje. Naš primarni interes je floto ohraniti za opravljanje policijskih nalog, glede humanitarne reševalne in zdravstvene dejavnosti pa je odločitev tudi na vladi. Zagotovo bomo prisotni v vseh dejavnostih, od zmožnosti flote pa bo odvisno, v kakšnih deležih. Za reševanje bi bila namreč nujno potrebna namenski helikopter in kadrovska okrepitev. Ker od novembra lani zagotavljajo tudi helikoptersko reševanje z mariborskega letališča, bodo v prihodnje nujni posodobitev in poenotenje flote ter kadrovska popolnitev in organizacijska prenova. Temeljni izziv je predvsem zastarela flota, saj najstarejši helikopter šteje že 37 let, najmlajši pa deset. Ker je flota sestavljena iz pet različnih tipov helikopterjev, jo je tudi težko upravljati tako operativno kot z vidika vzdrževanja. Vizija je zato posodobiti in poenotiti floto, hkrati pa zagotoviti tudi enakomernejšo dostopnost storitev po Sloveniji.
Fank je še izrazil prepričanje, da lahko optimistično zremo v prihodnost in se nadejamo vlaganja v enoto. V predlogu proračuna za leto 2019 so namreč namenjena sredstva za nakup novega helikopterja, ki bo po svojih karakteristikah ustrezal v prvi vrsti policijskim dejavnostim. Te obsegajo skoraj polovico vseh ur letenja policijske letalske enote, v kateri deluje 21 pilotov, približno četrtina ur je namenjena medicinskim prevozom oziroma reševanju, preostanek pa usposabljanju in vajam.
O svojem doživljanju dela v tej enoti nekoč je na slovesnosti spregovoril upokojeni letalski tehnik Martin Rebolj, ki je ob tej priložnosti iz pozabe iztrgal nekaj zanimivih "arhivskih" spominov.
Kot je dejal, je v letalsko enoto milice prišel avgusta 1989. "Letalska enota milice je bila za tedanje razmere dobro opremljena s helikopterji. Imela je helikopter AB 212 z električnim vitlom za reševanje v gorah. Imela je Hirundo A109, opremljeno za prevoz bolnikov in inkubatorja, ter dva Jet Rangerja, predvsem za nadzor državnih meja in prometa. Helikopterji so se zelo veliko uporabljali tudi za gospodarske namene. Helikopterja AB 212 in AB 412, ki so ju dobili kasneje, so poleg policijskih operativnih nalog na primer uporabljali za prevoz raznovrstnega tovora, od montaže in domontaže velikih atenskih stolpov do postavljanja električnih drogov. /…/ Da je vse to nemoteno potekalo, je poleg ekipe pilotov, ki so bili usposobljeni za vsa ta dela, skrbela tehnična ekipa, ki je prišla v letalsko milico iz Jugoslovanskega vojnega letalstva. /…/ Upam si trditi, da smo bili s poveljnikom Završkom, s piloti, šefom tehnične službe Stepančičem in drugimi iz tehnične službe, vsi skupaj enakovredna ekipa sosednjim alpskim državam, in to na vseh področjih," je z nostalgijo sklenil Rebolj.
Kako je delati v Letalski policijski enoti danes, pa je opisal trenutno najmlajši med piloti, 31-letni Nejc Travner: "Ponosen sem, da lahko nosim uniformo pilota slovenske policije, kljub neizmernim naporom, ki so bili za to potrebni. Želim si, da bom na govorniškem odru tudi ob stoti obletnici in da bo takrat ob boku teh, ki so že tu, stal še kak novejši helikopter."
Za začetek je izhajal iz primerjave s floto pred leti. "Z razliko od dveh novejših tipov helikopterjev se v enoti v vsem tem času vsaj 'na oko' ni kaj dosti spremenilo. Pa še tukaj velja omeniti, da je 'ta nov' helikopter star deset let. Že res, da so včasih - da bi trajale - znali delati dobre in kvalitetne stvari. To se prav lepo vidi pri naši floti, kjer sta dve tretjini helikopterjev starejši od mene, pa še zmeraj delujeta … vsaj polovico časa, recimo, ko se zvezde poravnajo ... Šalo na stran. Helikopterji so danes stari, dotrajani in nujno potrebni zamenjave za modernejše enačice."
K sreči, je dodal, vsaj šolanje pilotov LPE ostaja na visoki ravni. "Naša letalska šola je nekaj, na kar smo lahko ponosni. Program šolanja je izpeljan po vseh mednarodnih standardih in še dodatno začinjen s policijskimi veščinami. Da uspe tako majhni enoti, kot smo mi, speljati tako zahtevna šolanja s svojimi kadri, je res nekaj neverjetnega in hvalevrednega. Svoje znanje prenašamo tudi na kolege iz tujine, ki kljub velikosti svojih enot ne premorejo takšne šole. V naši LPE pa se je formirala letalska šola, ki tranzicijo pilota športnega letala v profesionalnega pilota helikopterja opravi v pičlih treh letih. Potem traja še okoli dve leti, preden lahko pilot, kot sem sam, začne samostojno opravljati naloge in pristajati tudi kje drugje kot le na urejenih letališčih. Skupaj gre tako za okoli pet let šolanja in letenja, preden je pilot operativen, in še to ne za vse naloge."
Primerjal je tudi naloge enote s tistimi v preteklosti: "Včasih je bilo preprosto. En helikopter in en pilot za vse naloge. Zdaj pa vsaka naloga zahteva svoje: specifično opremo, izjemno visoko stopnjo usposobljenosti in seveda temu primeren helikopter. Vsaka specializacija na enem področju prinaša omejitve na drugem. Specializirani smo za opravljanje cele palete raznih nadzorov, podnevi in ponoči. Nadziramo mejo, prireditve, promet, osebe, pošiljke in še bi lahko našteval. Rešujemo v hribih in dolinah, prevažamo najbolj ranljive v inkubatorjih … Nalog kar ne zmanjka! Sodelujemo tudi z drugimi službami policije. Tako opravljamo oglede in snemanja ter prispevamo k preiskavi kaznivih dejanj, ugotavljanju in odkrivanju prekrškov in kršiteljev in k boljši pripravi za potrebe prihodnjih akcij. S 'specialci' smo sposobni opraviti naloge, ki jih lahko drugače vidite le v akcijskih filmih. Helikopter in uporabnost helikopterjev želimo čimbolj približati širši javnosti. Naj se ljudje zavedajo, da jim helikopter nudi pomoč, na katero lahko računajo, ko se znajdejo v nezavidljivi situaciji. Da smo dobra podpora, pa vedo tudi naši policisti, ki jim tako olajšamo delo na tleh. Operativni potencial enote pri policijskih zadevah je namreč izjemno velik. Res je tudi, da so z uporabo policijskega helikopterja povezani stroški, vendar pa lahko v isti sapi povem tudi, da je helikopter najdražji takrat, ko se ga ne uporablja," je zaključil Travner.
Za goste so zaposleni v Letalski policijski enoti pripravili atraktiven prikaz reševanja ranjenega pripadnika Specialne enote s policijskim helikopterjem.
Na proslavi so bili danes tudi prav posebni gostje. 10-letni Leon ter 6-letna Aleks in Brina so prispeli iz različnih koncev Slovenije in prinesli ganljivo sporočilo, ki bi ga gotovo podpisalo več sto otrok, pa tudi številni odrasli … Vodji Letalske policijske enote Robertu Kralju so otroci izročili cvetje, Leon pa je dejal: "Ko smo se prvič srečali z vami, smo bili v inkubatorju ali pa poškodovani. Bili smo še premajhni, da bi vam lahko rekli 'hvala, ker ste nas prepeljali do bolnišnice.' Zato smo danes tu, da vam izrečemo zahvalo, ker ste nam rešili življenje! Ko zrastemo, bomo tudi mi pomagali drugim."
Slovesnosti so se poleg zaposlenih v enoti udeležili nekdanji in upokojeni delavci Letalske policijske enote ter direktorji policijskih uprav in vodje notranjih organizacijskih enot Generalne policijske uprave, vodstvo Ministrstva za notranje zadeve ter predstavniki posameznih služb, poleg njih pa so bili vabljeni tudi predstavniki institucij, s katerimi enota sodeluje pri svojem delu, predstavniki medijev in drugi gostje.
Program je z nekaterimi znanimi zimzelenimi skladbami, med drugim tudi - premierno - s svetovno znano glasbeno spremljavo kultnega filma Top Gun, obogatil nastop Policijskega orkestra.
50-letnico smo proslavili tudi s posebej za to priložnost pripravljenimi tortami, na katerih so bili upodobljeni zgodovinski trenutki te enote.
Letalska policijska enota v letu 2017 praznuje 50 let od ustanovitve, kar jo uvršča med starejše tovrstne enote v Evropi. Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja je namreč vodstvo tedanje milice začelo preučevati možnosti ustanovitve letalske enote, ki bi s helikopterjem podpirala izvajanje policijskih nalog iz zraka. Ideja je nastala ob proslavi 20-letnice konca druge svetovne vojne.
Danes si sodobnega policijskega dela brez podpore iz zraka ni mogoče predstavljati. Skoraj vse evropske policije imajo lastno enoto, ki omogoča takšno podporo pri iskanju pogrešanih oseb, varovanju množičnih prireditev in drugih dogodkov, pa tudi pri iskanju in zasledovanju storilcev kaznivih dejanj, nadzoru državne meje in prometa, kriminalističnih dejavnostih itd. Enota s primernimi transportnimi zmogljivostmi pomaga Specialni enoti, Posebni policijski enoti ter številnim drugim. Možnosti uporabe zračnih plovil v policiji je veliko, nove tehnologije pa jih še povečujejo.
Več v publikaciji Letalska policijska enota - 50 let
O Letalski policijski enoti
Letalska policijska enota je notranjeorganizacijska enota Uprave za policijske specialnosti znotraj Generalne policijske uprave. V njej je zaposlenih 40 delavcev, od tega 37 uniformiranih policistov – večina je pilotov in tehnikov letalcev, ki imajo visokospecializirano znanje. Deli se na oddelek pilotov in letalsko-tehnični oddelek:
- V prvem je zaposlenih 21 pilotov, ki so licencirani v skladu s standardi EASA (European Aviation Safety Agency). Piloti se usposabljajo v lastni letalski šoli enote, in sicer tu opravljajo vse od osnovnega usposabljanja do izobraževanj za specializirane naloge.
- Letalsko-tehnični oddelek izpolnjuje evropske standarde za vzdrževanje in zagotavljanje plovnosti helikopterjev (EASA Del 145 in CAMO). 15 tehnikov letalcev z ustreznimi licencami opravlja vsa vzdrževalna dela na helikopterjih, poleg tega pa opravljajo naloge članov letalskih posadk. Večina vzdrževalnih in obnovitvenih del na helikopterjih se izvaja v mehanični delavnici Letalske policijske enote, ki ima evropski certifikat. Slednjega ima tudi letalska šola.
Obdobje 2007-2017:
- skupno 16.210 ur letenja s helikopterji Letalske policijske enote,
- 3650 ur letenja za medicinske lete,
- 4570 ur letenja za šolanje in usposabljanje,
- 2750 prepeljanih obolelih in ponesrečenih oseb ter novorojenčkov.
Do danes so policijski helikopterji postali nenadomestljiva podpora drugim policijskim enotam. Ogromno prispevajo k učinkovitosti policije, pogosto že s svojo glasno pojavnostjo dosežejo velik preventivni učinek. Gre za operativno podporo, ki jo nudijo iz zraka pri iskanju pogrešanih oseb, varovanju množičnih prireditev, zasledovanju storilcev kaznivih dejanj, pa tudi pri nadzoru državne meje, urejanju prometa, varovanju varovanih oseb in objektov.
Z včlanitvijo Slovenije v Evropsko unijo je LPE ob tem prevzela del bremena varovanja schengenske meje. S svojim znanjem, voljo in tehničnimi sredstvi so posadke in posamezniki v LPE doslej nesebično priskočili na pomoč že v nešteto primerih, od gorskih nesreč do uničujočih elementarnih pojavov, kot so poplave in zemeljski plazovi, potresi, požari ... Poleg tega delajo v okoliščinah, ki so pogosto zelo nevarne in na meji izvedljivega.
Skupaj s kolegi iz HNMP in GRZS pomagajo tako doma kot v tujini, saj glavno poslanstvo LPE - služiti ljudem - ne pozna meja. Vključeni so vedno, ko o preživetju odločajo dragocene sekunde in minute: v helikoptersko nujno medicinsko pomoč, transporte pacientov med bolnišnicami in prevoze novorojenčkov z inkubatorjem.
Povezane vsebine in vidoposnetki:
